Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenskem odboru za UNICEF je, skupaj z Ginekološko kliniko v Ljubljani, organiziral prvega od večih načrtovanih 18-urnih tečajev za zdravstveno osebje porodnišnic, ki se bodo v Sloveniji potegovale za prestižni in mednarodno cenjeni naziv "NPP". Tečaj je potekal v prostorih omenjene ustanove med 11. in 13. decembrom 1997.
    Po uvodni junijski strokovni delavnici o pričetku in vodenju postopka za pridobivanje mednarodnega naziva "NPP", se je tokratnega tečaja pod vodstvom dr. Nade Maronić Fischer, ki je pediater-neonatolog v osiješki porodnišnici, udeležilo 30 slovenskih neonatologinj, višjih medicinskih sester in babic iz petih porodnišnic. Zastopane so bile: celjska, kranjska, ljubljanska, mariborska in slovenjgraška porodnišnica. Kljub velikemu zanimanju zdravstvenega osebja ostalih slovenskih porodnišnic smo bili organizatorji žal prisiljeni udležbo omejiti predvsem zaradi načina pouka (aktivno delo v manjših skupinah in praktično delo z doječimi materami na oddelkih in v porodni sobi).
    Vsaka udeleženka je pred tečajem na dom prejela s programom tudi knjižico Hrvaškega urada UNICEFa, "Dojenje - priručnik za zdravstvene djelatnike" kot študijsko gradivo za tečaj.
    Tečaj je potekal v skladu z natančno in didaktično dovršeno izdelano predlogo UNICEFa in SZO iz leta 1993. Ob že znanih osnovah NPP, kot sta dokumenta "Deset korakov do uspešnega dojenja" in "Mednarodni kodeks o trženju nadomestkov za materino mleko", je obsegal še 14 tem. Vsebinsko so si teme logično sledile od uvodne o "Vplivu dojenja na preživetje otrok", preko "Fizioloških osnov laktacije in dojenja", "Pričenjanja dojenja v porodnišnicah", "Ocenjevanja in svetovanja za dojenje", do obravnave različnih problemov pri dojenju in možne praktične pomoči (zgodnji problemi z bradavicami, dojkami, otrok odklanja dojenje, premalo mleka, zastoj mleka, vnetje dojk). Pomembne so bile teme o "Tehniki ročnega izbrizgavanja mleka", "Bolna mati in dojenje", "Zdravila in dojenje" in na koncu "Psihološki dejavniki in dojenje", s "Stalnim vzpodbujanjem in večanjem samozavesti doječim materam", do "Vzpostavljanja dojenju prijazne družbe" (s pomočjo udejanjanja Mednarodnega kodeksa o trženju nadomestkov za materino mleko).
    Med končno razpravo je bil opisan tudi način pridobivanja mednarodnega naziva NPP. Postopek je standardiziran in poteka po strogo določenih pravilih, ki veljajo za vse porodnišnice.
    Prva stopnja se prične s samoocenjevalnim vprašalnikom, kjer ustanova sama, z izponjevanjem obrazcev, odgovori na več kot 40 vprašanj o njihovem spodbujanju dojenja, izobraževanju osebja in mater ter o vzdrževanju dojenja. Če so izidi testiranja ugodni, se ustanova lahko prijavi za mednarodno komisijsko ocenjevanje. Ob primernih izidih
    samoocenjevalnega testa mora imeti porodnišnica pripravljene še smernice oz. pravila o dojenju v porodnišnici, program izobraževanja za dojenje za vse osebje, program izobraževanja za dojenje za nosečnice in porodnice ter ustrezno pisno gradivo za vzpodbujanje dojenja v ustanovi.
    Druga stopnja je komisijsko ocenjevanje oz. preverjanje porodnišnice, ki je lahko razdeljeno na preliminarni orientacijski obisk zunanjega ocenjevalca ter nato na obisk tri članske komisije, ki traja navadno več dni. Komisija v ustanovi natančno preveri izvajanje temeljnih dokumentov ("Deset korakov" in "Mednarodni kodeks"). Razen ogleda vseh prostorov porodnišnice opravi pogovore z najmanj 10 člani zdravstvenega osebja, 10 materami, ki so rodile vaginalno, 5 materami po carskih rezih, 10 otročnicami, 5 materami, ki imajo otroke v intenzivni negi ter opazuje dogajanje pri 3 porodih. Po zaključenem ocenjevanju komisija na sestanku z direktorjem porodnišnice in glavno medicinsko sestro sporoči preliminarne rezultate in odpošlje sumarna poročila na UNICEFov center v Ženevo. Po sporočilu iz centra nato Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja uradno obvesti porodnišnico o podelitvi naziva "Novorojencem prijazna porodnišnica".
    Naziv se podeli javno in svečano ob prisotnosti strokovne in politične javnosti ter medijev. Plaketo sestavlja pisna diploma in plošča z mednarodnim nazivom "Novorojencem prijazna porodnišnica". Običajno ves postopek traja približno 3 tedne. Po enem letu od podelitve naziva komisija preveri, če porodnišnica še vedno obratuje po principih NPP in ji podaljša (ali odvzame) veljavnost plakete. Seveda postopek pridobivanja naziva ni tekmovanje med porodnišnicami temveč ustanove, ki so že pridobile naziv s svojimi izkušnjami, pomagajo ostalim k uspešnemu pridobivanju plakete NPP.
    Vse udeleženke tečaja so aktivno sodelovale v razpravah, kar je obogatilo teoretično osnovo tečaja. Predavanjem so tako praviloma sledila daljša obdobja živahnega razpravljanja in praktično delo z doječimi materami v porodnih sobah, na oddelkih za otročnice in na Neonatalni enoti za intenzivno terapijo in nego Ginekološke klinike v Ljubljani, ki se je ravno v tem času pripravljala na proslavo 10. obletnice otvoritve nove porodnišnice. Didaktične metode je voditeljica tečaja, ki je tudi mednarodna ocenjevalka za NPP, popestrila z uvajanjem igranja vlog ter prikazom zelo uporabnih praktičnih postopkov, ki jih je demonstrirala med kliničnimi vajami na oddelkih.
    Ob rednem programu predavanj ter predvsem vaj na oddelkih je bilo izkušeno oko dr. Fischerjeve ves čas tudi v vlogi mednarodne ocenjevalke NPP. Na koncu tečaja smo imeli vtis, da bi naša največja porodnišnica utegnila z nekaj manjšimi popravki že prav kmalu uspešno kandidirati za naziv NPP. Prepričani smo bili tudi, da so pogoji za pristop k kandidiranju za naziv NPP zreli tudi še v marsikateri drugi slovenski porodnišnici.
    Prvi 18-urni tečaj za osebje porodnišnic, ki bodo kandidirale za mednarodni naziv NPP, je dobro uspel. Dokončni cilj in uspeh pa bo seveda dosežen, ko bomo imeli v Sloveniji 14 novorojencem prijaznih porodnišnic. To pa je cilj, za katerega smo prepričani, da ga ob vztrajnem delu vseh odgovornih, ne bo pretežko doseči.

	prejšnji članek	naslednji članek