med našim zavodom in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije - območna enota Nova Gorica (Območna enota) obstaja kup odprtih problemov, ki slabšajo zobozdravstveno oskrbo občanov in jih morate kot visok predstavnik naših ustanoviteljev na vsak način spoznati, zlasti ko slišimo, da so vam bili zelo enostransko in pomanjkljivo prikazani.

1. Na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije smo dobili podatek, da v letu 1996 triintrideset od štiriinpetdeset zdravstvenih domov v zobozdravstveni dejavnosti ni izpolnilo plana po pogodbi z ZZZS. Logično je, da so oblastni organi sprejeli vrsto ukrepov, da bi se to ne dogajalo več. Naš zavod je plan izpolnil 100,06 %. Vendar nas delavci Območne enote nadzirajo na vseh mogočih in nemogočih področjih ter nam podeljujejo kazni, kot da bi bili lenuhi. Ker zobozdravstvena služba posebno v večjih krajih ne pokriva vseh potreb in naši delavci izgubijo veliko časa in živcev v pogovorih z nezadovoljnimi občani, so kazni in nadzori vsaj v našem primeru brezpotrebno dodatno razburjanje zobozdravnic ter zobozdravnikov.
2. Območna enota plačuje 3 zobozdravnike za odrasle manj, kot jih je plačevala konec osemdesetih let. Nikoli ni našla moči in hrabrosti, da bi to priznala občanom ter predstavnikom oblasti, ampak vzroke za premajhno zmogljivost zobozdravstvenega varstva išče samo v našem zavodu in kvečjemu še med zasebnimi zobozdravniki s koncesijo. Tako hote ali nehote ruši zaupanje med zdravniki in občani, ki je pogoj za uspešno zdravljenje.
3. Trdno smo prepričani, da bi bil ob nadzoru števila storitev, ki se izvaja, potreben samo še strokovni nadzor! Namesto ostalih nadzornikov in razkošnih stavb ZZZS pa bi lahko odobrili kakšnega zobozdravnika več, ki bi bistveno več prispeval k zobozdravstveni oskrbi občanov.
4. Dokler pa imamo, poleg nadzora števila storitev, še nadzor delovnega časa, predlagamo, da bi nam Območna enota plačevala do 5 % preseganje delovnega načrta in nam od 5 % do 10 % preseganje krila vsaj materialne stroške. Sedaj ne plača niti desetinke preseganja in obenem ne dovoli prenos storitev v naslednje leto. Tako direktorji zdravstvenih domov stojijo pred nerešljivo nalogo, kako recimo pri 35 zobozdravnikih doseči natančno 100 % letni načrt storitev. Če kakšen zobozdravnik zaradi pritiska pacientov in prostovoljnega podaljševanja delovnega časa predčasno izpolni letni načrt, mora po sedanjih pravilih sedeti na delovnem mestu in zastonj opravljati morebitne neodložljive posege. Gospod načelnik, če nas odrešite vsaj enega od teh poneumljajočih predpisov, vam bomo zelo hvaležni.
5. Območna enota izkorišča položaj našega glavnega plačnika in zahteva, da v letnih pogodbah sprejmemo delo ob petkih popoldne in v soboto zjutraj, čeprav to ni določeno v nobenih aktih in čeprav nam zato ne dodeli nobenih dodatnih sredstev. Zahteva višji zobozdravstveni standard občanov, kot ga poznajo v drugih regijah, kar je načeloma dobro, vendar ga ne plača.
6. Do najbolj morastih sanj pa pride, ko Območna enota prične primerjati število pacientov, ki so se opredelili za dolgoročnega zobozdravnika in čakalno dobo na novo vpisanih občanov pri istem zobozdravniku.

Kaj dela povprečni zobozdravnik, ki se ukloni nareku Območne enote? Gasi samo največje požare, zato lahko sprejme več pacientov, kar ima za posledico večje število zanj opredeljenih pacientov in krajšo čakalno dobo. Čakalna doba je krajša tudi zaradi tega, ker takšno delo večkrat vodi v predčasno izgubo zobovja in pacienti vsaj dolgoročno niso tako zadovoljni z njimi kot z nadpovprečnim zobozdravnikom.

Sedaj sledi veliki finale, ko Območna enota prične iskati način, kako bi nadpovprečnega zobozdravnika prisilila, da bi postal povprečen, ter imel tako večje število opredeljenih in manjšo čakalno dobo. Trezen človek težko razume, kako je to sploh mogoče. Posebno, če pomislimo, da sta v našem primeru tako nadpovprečni kot povprečni zobozdravnik v celoti opravila načrt storitev. Torej zaradi vseh šikaniranj zobozdravstvenih delavcev, ki so bile naštete v tej in predhodnih točkah, ne bo postorjena niti ena zobozdravstvena storitev več. Če pa bo po pomoti napravljena, ne bo plačana! Še Kafka bi se lahko učil od nas!

Navedena stališča je 21. novembra 1997 obravnaval in sprejel strokovni svet zavoda. Vam, gospod načelnik pa je prepustil odločitev, če boste z njimi seznanili mestne svetnike.

Lepo pozdravljeni!

	prejšnji članek	naslednji članek