Tole knjigo sem namerjal izdati s pomočjo dijaštva.

Započeta v ljubezni je bila rojena v bolečinah; bolečine so bile najhujše v letnem semestru 1923/24. Takrat - zadelo me je z jasnega - se je odvrnilo dijaštvo kar namah od mene. V gredju načrtov mi je zahreščalo, ko so pritisnile name življenske peze z več strani.

Ni to tožba, ni samohvala, ni zagovor: pojasnilo je.

Knjižica je prestava dijaštvu dobro znanega nemškega dela. S prestavo sem odgnal prerekanje farizejev o tem, kaj da spada med elemente anatomije. Vešče oko bo našlo tu pa tam tudi potegljaje prestavljavčeve roke.

Izbral sem ta repetitorij; saj mi je ljub spomin na dijaška leta, pa je tudi razširjeno učilo med Nemci, ki jim ne smeš očitati nezananja v anatomiji.

Knjiga ni pisana z visokih, abstraktnih, kavzalnih, teleoloških i.t.d. vidikov, stojišč, gledišč - niz elementarnih dejstev je - to je dobra lastnost knjige.

V ustvarjajočo življensko dobo stopajo narodi ob raznih časih. Narodom pripadajo raznotere dediščine. Dediščine narodi asimilirajo in iz njih rojevajo nove komplekse: narodi ustvarjajo.

Bijogenetski zakon ima torej korolar, ki je psihogenetski zakon. Ta je v bistvu tole: narod ustvarja le iz elementov, ki jih more asimilirati. Možnost asimilacije in struktura ustvarjenih kompleksov zavisi od fermentov, narodu lastnih. Elemente vežejo narodi v raznotere, za narode tipične, komplekse.

Dajati narodu elemente je pot, ki bo nas (= narod) vodila k ustvarjanju. Čipke, porcelan, parfum, kabaret, bar, dekadentne forme in dekadentna vsebina poemov, mistično znanstveno stokanje, zelenkasto rdeče meso po atonalni muziki aritmično trepetajočih, v 1/4 tonski juhi iz petelinjega petja namočenih, žabjih krakov - to ni hrana, pripravna za vstajajoč narod, kar smo mi Slovenci.

Med delom sem strmel nad bogastvom, gibkostjo ter silo materinega mi jezika.

Sposobnost jezika izražati pojme koncizno, kaže na moč naroda, (take in sorodne) pojme tudi tvoriti.

Rojevanje pojmov (in ustvarjanje izrazov) je pa to, kar imenujem svobodno življenje naroda.

Na hoji skozi svet sežeš v mnogotero roko in stopiš v mnogoter dom, pa se te prime tuje; nečist postaneš in govoriš besede tuje za brate, ki so ostali trajno v domovini. Tvoj glas bo morda narod zmotil; ta bo sprejel neme popake in gluhe narejenke za svoje. Zdrav narod bo prej ali slej začutil tujstvo; da odpravi tuje ovire iz jezika, mu bo treba dela; to delo je pa le trebljenje plesni od bolnega jezika, ne rodi pozitivnih sadov, je izguba časa in moči.

Grehu na narod sem se izogibal: puščal sem varijante in sem skril svoj vpliv: narod naj voli med narejenkami nemoteno; narod naj ne prisega na tiskano črko.

Ne boj se: početje ni slaborodno - pravo je, zdravo je.

Knjižica je zagledala dan po ženeroznosti "Zvezne tiskarne in knjigarne".

Pri študiju anatomije je treba pridnosti in nazornega materijala. Del tega materijala bi bil anatomski atlant. Naj nastopi mecen in naj nam ga dá!

Knjižica, ki si spominek na dneve, ko je živel med nami dr. Al. Kraigher, bodi kalast sklad, vreden dela in tople krvi.

Wie nun immer, mi libelle, dein Loos sich gestaltet, - mögen befriedigte Leser mit cedrus und minium dein Aeusseres schmücken, oder deine Blätter !in vicum vendentem thus et odores" zu wandern bestimmt sein, - die Absicht des Lehrers, seinen Schülern zu nützen, wird im ersten Falle sich verdienten Lolmes erfrenen, und in letzteres Missgeschick sich mit Demuth zu fügen wissen, da ich nicht der einzige medicinische Autor sein werde, dessen schriftstellerische Leistungen die letzterwähnte commercielle Verwendung funden.

Für kleine Leute aber: "Est quoddam prodire tenus, si non datur ultra."

(Hqrtl, Zergliederungskunst, uvod.)

	prejšnji članek	naslednji članek