|
|
novice |
|
|---|
Mladi zdravniki (pripravniki, sekundariji in specializanti) zbrani v SB Maribor in drugih zdravstvenih ustanovah na področju Maribora, ter študentje 6. letnika in absolventi Medicinske fakultete, ki smo jih povabili k sodelovanju, menimo, da opozorila o problemih, ki se tičejo našega dela, izobraževanja, zaposlovanja etc., prepogosto naletijo na gluha ušesa ali pa ne sežejo dovolj visoko, kar je bil eden glavnih razlogov za ustanovitev sekcije. Z opozarjanjem na te probleme smo se sicer že srečali, tudi v Izidi (I. Dovnik. Izpit pred pridobitvijo licence; dan potem. Isis 1997; 7: 61-62.), vendar menimo, da skupaj lahko dosežemo več kot posameznik.
Pozdravljamo ustanovitev Komisije za mlade zdravnike pri Odboru za bolnišnično in specialistično dejavnost Zdravniške zbornice Slovenije, dne 20. 5. 1997, in ji želimo dosti uspeha pri delu, hkrati pa plodnega medsebojnega sodelovanja.
Sklenili smo, da bomo na probleme, ki jih opažamo na katerem koli področju svojega poklicnega delovanja opozorili. Hkrati bomo predstavili svoje rešitve na posameznih ravneh (na ravni matičnega društva, bolnišnice in/ali drugih zdravstvenih ustanov), posredovali jih bomo tudi Zdravniški zbornici in Slovenskemu zdravniškemu društvu.
Eden od naših ciljev je, da bi mladi zdravniki imeli v strokovnih telesih, predvsem tistih, kjer se odloča o naši "usodi", svoje predstavnike. In to v številu, ki izraža našo proporcionalno zastopanost v zdravniških vrstah.
Srečevali se bomo na rednih sestankih sekcije (vsako drugo sredo v mesecu ob 19.00 v prostorih Zdravniškega društva Maribor na Aškerčevi ul. v Mariboru), kjer bomo organizirali strokovna predavanja o temah, ki nas zanimajo. K sodelovanju bomo povabili naše učitelje, mentorje in ostale kolege. Srečanja nameravamo popestriti tudi z dejavnostmi, ki se ne tičejo čisto neposredno stroke.
V delovno telo naše sekcije smo izvolili naslednje kolege: Željko Perdija, dr. med., predsednik, Igor Dovnik, dr. med., tajnik in Damjana Bosilj, dr. med., Jure Koprivšek dr. med., Sabina Rozman, dr. med. kot člani.
Upamo, da je ustanovitev naše sekcije spodbuda za podobno dejanje še kje v Sloveniji. Želimo si, da bi to obvestilo pritegnilo k sodelovanju z nami čimveč mladih zdravnikov celotne mariborske regije in drugih delov države.
Damjana Bosilj, Igor Dovnik, Jure Koprivšek, Željko Perdija, Sabina
Rozman
Slika 1: Slovenska delegacija v Bolnišnici Ushuaia.
Delegacijo je vodila prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, dekanica Visoke zdravstvene šole pri Univerzi v Mariboru. Mariborski zdravniki so na tem kongresu aktivno sodelovali, tako, da so v petih aktivnih referatih ustno in postersko predstavili dosežke mariborske bolnišnice s področja ultrazvočne diagnostike. Kongresa se je udeležilo 4.200 delegatov z vsega sveta, ki so v 14 dvoranah interdisciplinarno predstavili ultrazvočno diagnostiko človeškega organizma. Na kongresu so v pokongresnih srečanjih udeleženci spoznali izredno zanimive strokovnjake z vsega sveta, izmenjali strokovna stališča ter vzpostavili ali poglobili prijateljske in strokovne povezave mariborskega zdravstva s svetom.
Da bi spoznali tudi drugi del Južne Amerike so se člani mariborske delegacije odločili, da obiščejo najjužnejši del Južne amerike in zadnjo naselbino pred Antarktiko - Ognjeno zemljo. O Ognjeni zemlji in rtu Horn so lahko prebrali samo v zapiskih iz zgodovine, saj je Magellan zapisal, da je dežela okovana v večni mraz in led, Darwin pa, da tod preživijo samo najbolj trdovrati živi organizmi skupaj z nedifiniranim človekom, ki ga v svojih zapiskih ni prišteval med človeško raso.
Let iz buenos Airesa v Ushuaia je dolg 3.700 km in traja okoli 4 ure. Mesto Ushuaia je naselbina na robu Beaglovega kanala skorajda že ob samem rtu Horn. Je glavno mesto 26. pokrajine države Argentine in obsega Ognjeno zemljo, Antarktiko in Falklandske otoke, ki ne pripadajo Argentini. Tam se je v zadnjih desetletjih naselilo okoli 30.000 prebivalcev. Naselbina je stara okoli 100 let in je nastala iz velike jetnišnice, ki so jo zgradili Španci za potrebe takratnega prebivalstva Argentine. Zaporniki so v neizmernem trpljenju ob mrazu in vetru ustanovili prve naselbine ob samem Magellanovem in Beaglovem prehodu. Ognjena zemlja je razdeljena aritmetično na dva dela, vzhodni, bolj naseljen, pripada Argentini, zahodni, praktično zakopan v led, pa Čilu. Včasih so tukaj rasli gozdovi, vendar so jih v zadnjem stoletju prebivalci, še bolj pa izkoriščevalci popolnoma uničili, tako da je klima še bolj neprijetna, vetrovi še močnejši in mraz še večji. Tukaj živijo starodavni prebivalci Indijanci, imenovani Jagani ali kanujski Indijanci, ki so preživeli s prehrano iz morja in nekaj gozdnimi sadeži, ki rastejo v kratkem poletju. Danes so ti Indijanci skoraj izumrli, le nekaj se jih je ohranilo v nacionalno zaščitenem parku v južnem delu Ognjene zemlje. V času, ko je Ushuaia obiskala mariborska delegacija, je bil tam prehod iz pomladi v poletje. Mesto je bilo zakopano v sneg in mraz, vendar so imeli srečo, da se je v času njihovega štiri dnevnega bivanja na tem področju pogosto pokazalo sonce. Značilno za to področje je, da se vreme zamenja skoraj vsako uro. Močni vetrovi razženejo moreče oblake, pokaže se sonce, ki pa spet v najkrajšem času spremeni pokrajino v neurje, snežni metež in vihar.
Legenda povezuje izvor imena Ognjena zemlja z ognjem, ki so ga Indijanci vedno nosili s seboj ter tako sebe in svojce ohranili žive. Nekateri pravijo, da izvira ime od kravo rdeče barve iglavcev, ki v pozni jeseni spremenijo svojo barvo. Bivalne razmere prebivalcev v Ushuaia so izrazito neugodne. Ulice so umazane, zasnežene, ljudje živijo v majhnih lesenih barakah, ki nimajo prave izolacije. Edina poceni in koristna stvar je plinsko ogrevanje, ki je zelo poceni in brez katerega ljudje na tem področju ne bi preživeli. Večinoma se preživljajo z ribolovom in lesno industrijo. V zadnjih letih so velike multinacionalne družbe zgradile tovarne elektronskih izdelkov, ki pa so že izvenele, saj so multinacionalke našle cenejšo delovno silo. Zato je na Ognjeni zemlji izredno velika brezposelnost, skoraj polovica ljudi živi od državne podpore.
Organizacija zdravstvenega sistema
Na tem področju je večina prebivalcev zdravstveno zavarovana. Ushuaia ima bolnišnico z okoli 800 posteljami, ki so jo obiskali Mariborčani. V njej dela 48 zdravnikov različnih specialnosti, osnova sta kirurgija in interna medicina. Na Ognjeni zemlji malo splošnih zdravnikov živi v posameznih naseljih, večinoma živijo v glavnem mestu in od tam oskrbujejo posamezne zaselke s pomočjo terenskih avtomobilov, ladij ali helikopterjev. Bolnišnica je opremljena sodobno, čeprav se standard težko primerja s slovenskim. Samoprispevkov za izgradnjo bolnišnic ne poznajo. Zdravniki so med bolje plačanimi državnimi uslužbenci in so večinoma španskega rodu. Celoten zdravstveni sistem je centraliziran v Buenos Airesu, od koder prejemajo dovolj finančnih sredstev, da organizirajo potrebno zdravstveno varstvo. Imeli pa smo občutek, da so zahteve teh ljudi po višji zdravstveni oskrbi skromne.
Slika 2: Mornariška bolnišnica na koncu sveta.
Kolegi zdravniki v tej bolnišnici nimajo veliko strokovnih povezav s svetom. Slabo govorijo angleški jezik, navezani so na špansko medicinsko literaturo ter na Medicinsko fakulteto v Buenos Airesu. Zanimivo pa je, da so vedeli za Slovenijo, in da je niso zamenjevali s Slovaško ali Češko. Ob povabilu, da obiščejo Slovenijo in Maribor, so se samo nasmejali in imeli smo občutek, da razen tega južnega dela Argentine in šolanja v glavnem mestu niso srečevali tujih strokovnjakov po svetu. Od mesta na koncu sveta so se Mariborčani poslovili v snežnem viharju in s tesnobo pri srcu v razmišljanju, kako neenakomerno je Bog delil pravico po svetu. Pravijo, da je Ognjena zemlja nastala tako, da je Bog na koncu ustvarjanja sveta pljunil. Na dolgi vožnji čez Atlantski ocean so mariborski zdravniki razmišljali, da je pravzaprav izredno pomembno, kje in v kakšnem delu sveta se rodiš. Od tam izhajajo tvoji pogledi na medicino, standard, zdravje, medsebojne človeške odnose in vrednote samega življenja. Ljudje na koncu sveta na Ognjeni zemlji imajo popolnoma drugačne poglede na vrednote, ki jih sami doma pogosto zanemarjamo. Šele ko spoznaš možnost drugih, začneš razmišljati o vrednosti svojih. Za vse člane mariborske delegacije in slovenske zdravnike, ki smo obiskali svetovni kongres in Ognjeno zemljo, je bilo to novo spoznanje v stroki in življenju za razmišljanje vnaprej.
Informativna pisarna pripravlja potovanja bavarskih novinarjev in nekaterih predstavnikov bavarske zobozdravniške zbornice po Evropi in odločili so se, da bodo obiskali tudi Slovenijo. Dr. Wrobel - Leipold me je naprosil, da bi v Ljubljani organiziral srečanje s predstavniki stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva in zobozdravnikov, predstavnikov Zdravniške zbornice Slovenije. Ko sem mu pisno odgovoril, da mu tako srečanje lahko organiziram, sem v juliju dobil obsežno pismo, kjer je bilo tako, kot se to spodobi (v naših pismih pa tega ni vedno zaslediti) napisano vse, o čemer bi se bavarska delegacija rada pogovarjala s slovenskimi zobozdravniki.
Zanimalo jih je, kako se Slovenci in slovenski zobozdravniki znajdejo v novem sistemu organizacije zdravstvenega varstva, ki se je zaradi zasebnega dela v zdravstvu spremenilo, kako funkcionira zdravstveni zavarovalniški sistem, in če so z njim pacienti, predvsem pa zobozdravniki zadovoljni, kakšna je kakovost slovenskih zobozdravnikov itd. Po še nekaj napisanih pismih in dogovarjanjih smo se 17. septembra sešli v dvorani Doma slovenskih zdravnikov v Ljubljani predstavniki slovenskih zobozdravnikov: predsednik stomatološke sekcije SZD prim. dr. Vrbošek, predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zbornici prof. dr. Farčnik in direktor območne enote Ljubljana pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije dr. Petrovič ter sam na eni strani in skupina devetih bavarskih novinarjev in zobozdravnikov na drugi strani.
Po kratki uvodni predstavitvi in načelnih odgovorih na njihova vnaprej poslana vprašanja, kjer smo sodelovali vsi Slovenci, so Bavarci pričeli postavljati vprašanja, ki so vsaj v začetku imela provokativni podton, saj jih je predvsem zanimala kakovost našega dela, način strokovnega nadzora in zagotovila za strokovno neoporečno delo, kadar k slovenskemu zobozdravniku zaidejo nemški pacienti. Ker bolje poznamo sistem in razmere v nemškem (zobo)zdravstvu, kot Nemci poznajo naš sistem, smo jim lahko dovolj tehtno odgovarjali. Na vprašanje o strokovnih zagotovilih smo odgovorili s protivprašanjem o strokovnih zagotovilih bavarskih zobozdravnikov. Na vprašanje o materialih smo lahko odgovorili z informacijo, da je večina dentalnih materialov, ki jih uporabljajo slovenski zobozdravniki prav iz Nemčije in to pomeni, da to sicer ni najboljša, je pa dovolj solidna izbira. Namesto da bi jim razlagali, kako izgledajo naše ordinacije, smo štiri njihove predstavnike odpeljali v eno od zasebnih zobozdravniških ordinacij. Kot se po naravi zgodi, so tudi to pot v začetku malce vzvišeni Bavarci lahko samo ugotovili, da slovenska zobozdravniška ordinacija, predvsem pa zobozdravniško znanje, prav v ničemer ne zaostaja za evropsko strokovno doktrino, nemško pa kar v nekaj točkah prekaša. To so po ogledu ordinacije tudi pošteno priznali. Kako bodo o tem poročali doma pa še ne vemo.
Slika: (Od leve proti desni) Rudi Pergar, dr. Viljem Ščuka, Savo Mikluž, Črtomir Špacapan, predsednik Mestne občine Nova Gorica.
Na slovesni seji skupščine mestne občine Nova Gorica so 6. septembra 1997 podelili nagrado mestne občine Nova Gorica za leto 1997 dr. Viljemu Ščuki, specialistu šolske medicine in psihoterapevta iz Nove Gorice za dolgoletno uspešno in predano delo na področju šolske medicine in psihoterapije.
Kot šolski zdravnik dr. Viljem Ščuka deluje v Novi Gorici od leta 1975, najprej kot dispanzerski zdravnik za šolske otroke in mladino. V tem obdobju se je aktivno ukvarjal z organizacijo osnovne zdravstvene službe na Goriškem in kot strokovni sodelavec pedagoškega inštituta posebej raziskoval vzroke in posledice preobremenjenosti šoloobveznih otrok. Organiziral in vodil je otroško posvetovalnico v Goriških Brdih, predaval predmet pediatrije na Srednji zdravstveni šoli v Novi Gorici in se intenzivno posvečal zdravstveni preventivi v razvojnem obdobju mladega človeka. S predavanji, razgovori, seminarji in delavnicami s starši in pedagogi. Ob naraščanju vedenjskih in učnih motenj šolske mladine se je dodatno izobraževal na področju pedopsihiatrije in psihoterapije. Leta 1983 je v okviru Zdravstvenega doma v Novi Gorici ustanovil ambulanto za motnje v razvoju, ki jo vodi še danes. Ambulanta deluje po multidisciplinarnem pristopu in je dejansko svetovalni center za otroke, mladostnike in starše vse severne Primorske. S svojimi sodelavci organizira in vodi tudi preventivo na področju psihičnega zdravja otrok in mladine v občini Nova Gorica.
Zadnjih nekaj let se dr. Viljem Ščuka posveča problemom zasvojenosti mladih z drogami; je predsednik Lokalne akcijske skupine - LAS - ki pripravlja in predlaga programe za pomoč mladim ljudem v stiski. Na področju zasvojenosti se ukvarja tudi z informiranjem občanov, saj je prav tu še mnogo nejasnosti in nesporazumov. Kot strokovnjak s 30-letnimi delovnimi izkušnjami in dobrim poznavanjem mladih na Goriškem, je hkrati velik zagovornik mladih in svetovalec tistim odraslim ljudem, ki oblikujejo življenjsko pot otrok in mladine.
Avtor prispevka je Peter Boyle, objavljen pa je bil v letošnji majski številki revije Lung Cancer. Urednik H. Hansen priporoča, da se z vsebino seznani čim širša javnost, zato ga objavljamo tudi v reviji Isis.
Kajenje cigaret je jasno in nedvomno potrjeno kot neposredni vzrok raka pljuč, grla, ustne votline, požiralnika, želodca, trebušne slinavke, sečnega mehurja, ledvic in levkemije. Poleg tega je kajenje neposredni vzrok ishemične bolezni srca (najpogostejši vzrok smrti v zahodnih državah), pljučnega srca, anevrizme aorte, kronične obstruktivne pljučne bolezni, kapi in pljučnice.
Kajenje ubija na 24 različnih načinov in čeprav kajenje ščiti pred nekaterimi boleznimi, je njegov vpliv na zdravje absolutno negativen. V razvitih deželah je tobak odgovoren za 24% vseh smrti pri moških in 7% pri ženskah. Pri tem dosegajo ti podatki svoj vrh s 40% smrti moških v nekaterih deželah centralne in vzhodne Evrope in 17% smrti žensk v ZDA. V povprečju živijo kadilci 8 let manj kot nekadilci. Kajenje ubije vsako leto 3 miljone ljudi, vsako minuto 6!
V drugi polovici 20. stoletja je zaradi kajenja umrlo 60 miljonov ljudi. Za 500 miljonov sedaj živečih ljudi računajo, da bodo umrli zaradi kajenja. Tobak je že sedaj najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu. Čez nekaj desetletij bo to veljalo za celotni svet. Od tistih, ki pričnejo kaditi kot najstniki in nadaljujejo z rednim kajenjem, jih bo polovica umrla zaradi kajenja, ena četrtina v starosti 35 - 69 let. Vsak izmed njih bo živel 20 do 25 let manj kot je pričakovana življenska doba nekadilcev. Evropska zveza je drugi največji proizvajalec cigaret (694 miljard v letu 1993) takoj za Kitajsko (1675 miljard), a tudi največji izvoznik cigaret (218 miljard).
Pljučni rak nastane kot posledica kajenja v 83 - 92% pri moških in 57 - 80% pri ženskah. V ZDA število smrti zaradi pljučnega raka pri ženskah presega število umrlih zaradi raka na dojki. Kar 90% raka požiralnika, grla in ustne votline nastane kot posledica samega kajenja ali kombinacije kajenja in alkohola. Pri nastanku raka želodca sta najpomembnejši sestava hrane in infekcija s Helicobacter pylori. Vendar novejše raziskave dokazujejo pozitivno korelacijo in vzročno povezavo tudi s kajenjem. Ocenjujejo, da je kajenje vzrok 20 do 35 % raka želodca. Za raka trebušne slinavke, sečnega mehurja, ledvic in akutne mieloične levkemije je prav tako ugotovljena povezanost s kajenjem.
Številne epidemiološke študije dokazujejo, da je tudi pasivno kajenje oz. kot ga strokovno imenujejo ETS (enviromental tobacco smoke) karcinogeno za pljučnega raka. V ZDA ocenjujejo relativno tveganje zaradi ETS na 1,19. Otroci kadilk imajo 150 - 250 g manjšo porodno težo. Pri kadilkah je večje tveganje za izvenmaternično nosečnost, splav in malformacije udov otroka.
Ugotavljajo tudi "koristnost" kajenja. Nekatere bolezni so pri kadilcih manj pogoste zaradi farmakološkega učinkovanja nikotina. To velja za Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen, ulcerozni kolitis, rak endometrija in Downov sindrom.
Primerjava podatkov za države Evropske zveze, ZDA in Japonske kažejo za leto 1990 najvišji odstotek smrti zaradi kajenja pri moških na Nizozemskem (32%) in pri ženskah v ZDA (17%). Nekdanja Jugoslavija je prikazana med državami centralne in vzhodne Evrope in sicer pri moških 13% in pri ženskah 2%.
Med priporočili za zmanjšanje škodljivosti cigaret so pomembne maksimalne dovoljene količine škodljivih sestavin. Za vse cigarete, izdelane in prodajane v Evropski zvezi velja omejitev do 12 mg katrana in 1 mg nikotina v cigareti. Ta količina se mora po letu 1997 vsako leto zmanjšati za 10%, dokler ne doseže 5 mg katrana in 0,5 mg nikotina v cigareti.
Odločneje je potrebno:
Slika: Gospod Stane Jarc, vodja revije Slovenija, prim. dr. Katja Stražiščar, vodja Službe za promocijo v Krki, prim. dr. Marija Godec, podpredsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in asist. mag. Nevenka Škvarč Krčevski, predsednica Združenja za zdravljenje bolečine.
V zdravniški praksi je bolečina najpogostejši simptom, ki opozarja na bolezen ali spremlja poškodbo tkiva. Uspešno zdravljenje vsake bolečine temelji na poznavanju fizioloških in patofizioloških dogajanj v živčevju, prepoznavanju vrste bolečine in znanju o zdravljenju bolečine. V letu 1996 je bilo v Sloveniji ustanovljeno Združenje za zdravljenje bolečine. Osnovna naloga Združenja je izboljšanje obravnavanja in zdravljenja bolečine med zdravniki, strokovnjaki različnih specialnosti in vej, ki se vsakdonevno srečujejo in ukvarjajo z bolečino. Ker ima Krka v svojem proizvodnem programu najsodobnejša in varna zdravila, od blagih do najmočnejših, v različnih farmacevtskih oblikah, je s soorganizacijo srečanja želela tudi na ta način prispevati k humanemu in strokovno ustreznemu preprečevanju, odpravljanju in lajšanju bolečine.
Strokovnjaki so osvetlili bolečino in njeno zdravljenje z različnih zornih kotov. Prof. dr. Jože Drinovec, ki je bil tudi moderator srečanja, je v uvodnem predavanju strnil nekaj misli o človeku, družbi in bolečini. Prof. dr. Martin Janko je predstavil fiziologijo bolečine, mehanizme patofiziologije bolečine in različnih bolečinskih sindromov. Prim. dr. Marija Godec je spregovorila o vzrokih, značilnostih, pomenu zdravljenja in zdravljenju akutne bolečine. Kronična bolečina je bolezen, ki ne prizadene le senzoričnega sistema, ampak pri bolnikih povzroča tudi vedenjske in psihične motnje. O njenih vzrokih, postavljanju diagnoz in zdravljenju je spregovorila asist. mag. Nevenka Krčevski Škvarč. Prof. dr. Ivan Krajnc je povzel pregled revmatskih bolezni, njihovo obravnavo in zdravljenje. Seveda pa bolečine ne lajšamo samo farmakološko. Nefarmakološko lajšanje bolečine je prikazala prim. mag. Marija Gažič. O vplivu bolečine na psihosocialno stanje bolnika je spregovorila dr. Metka Klevišar. Zaključila je z mislijo "Človeški odnos nikoli ne sme biti alternativa medikamentoznemu zdravljenju bolečine, potrebno je oboje".
Živahna razprava po predavanjih je dokazala, da je bolečina vsakodnevni problem v ambulantah splošne prakse, da se zdravniki zavedajo pomena in odgovornosti njenega lajšanja. Krka in Slovensko združenje za zdravljenje bolečine sta skupaj pripravila knjižico Premagajmo bolečino, ki sta jo na srečanju tudi predstavila. Z njo podpirata širjenje znanja o bolečini, njenem zdravljenju in izbiri varnega in učinkovitega analgetika.
Večer se je zaključil ob zvokih staroslovenske ljudske glasbe in prijateljskem srečanju.
Vse to zahteva celovit in moderen marketinški pristop. Podjetje Atelier
IM, Design*Promocija*Komunikacije, ima na tem področju večletne izkušnje.
Glavni cilji delovanja podjetja so močno povezani z medicinsko in farmacevtsko
stroko ter z zdravjem kot celoto. Podjetje bo opravljalo analize trga,
zbiralo naročila, sklepalo dolgoročne pogodbe in izvjajalo vse finančne
operacije v zvezi s trženjem. Na voljo ima kakovostno oblikovalsko ekipo
in moderno opremljen oddelek za oblikovanje, v skupini za trženje pa sodeljujejo
strokovnjaki z dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami. Predstavniki podjetja
Atelier IM bodo redno spremljali tržišče, osebno obiskovali interesente
za promocijo, svetovali najboljše možnosti oglaševanja. Zdravniška zbornica
Slovenije in Atelier IM sta sklenila triletno pogodbo o sodelovanju širšega
značaja, s katero Zdravniška zbornica Slovenije podeljuje ekskluzivno pravico
za trženje v reviji Isis podjetju Atelier IM, ki bo odslej marketinški
zastopnik, svetovalec in sooblikovalec revije Isis.
Predvidoma bo v njem redno zaposlena stalna zdravniška ekipa, ki bo bdela nad pacienti pred in po operaciji, 17 medicinskih sester ter le trije administratorji. Zaradi široke ponudbe storitev, ki obsega splošno, plastično in rekonstruktivno kirurgijo, kirurgijo roke, mikrokirurgijo, onkološko, urološko, ortopedsko, abdominalno, okulistično, cervikofacialno ter nevrokirurgijo, bo Sanatorij sodeloval z zunanjimi zdravniki iz drugih slovenskih in tujih zdravstvenih ustanov. Predvidoma naj bi redno sodelovalo s Sanatorijem 11 zdravnikov. V dveh moderno opremljenih operacijskih dvoranah bodo operirali ves dan, tudi ob sobotah in nedeljah, če bo potrebno tudi ponoči.
Kirurško dejavnost bo podpirala laboratorijska diagnostika, radiologija z mamografijo, ultrazvočna diagnostika in manjši pataloški laboratorij. Prijetnemu okolju bodo zaposleni skušali prilagoditi tudi počutje pacientov. Sprva zgolj samoplačnikom (iz Slovenije in tujine), kasneje morda za doplačilo tudi zavarovancem različnih zavarovalnic, bo sanatorij zagotavljal hitro diagnozo brez čakalnih dob, kratko hospitalno dobo, vrhunske medicinske storitve, 24 urni servis, kamor lahko bolnik pokliče od doma, če ima težave po operaciji. Cene medicinskih storitev približno enake cenam v Kliničnem centru in nekajkrat nižje od tistih, ki jih imajo podobni sanatoriji v tujini.
Zasebni Sanatorij je zasnovan evropsko, vse sobe so opremljene s telefonom in TV sprejemniki, bolniki bodo lahko izbirali med tremi meniji kakovostne hrane, na voljo sta tudi dva apartmaja, kjer lahko bolnika spremljajo sorodniki. Vse sobe razen dveh so enoposteljne in nudijo največje možno udobje.
Milan Curk, dipl. inž., vodja mariborske enote je ob tej priložnosti poudaril, da se Istragas trudi, da ob uresničevanju svojih poslovnih interesov v okolju poskusi zaživeti tudi na ta način: "Običajno je, da ob vsaki novi pridobitvi, ki ni pridobitev samo za naše podjetje ampak tudi za kraj, prisluhnemo tudi potrebam in se odzovemo s kakšno od dobrodelnih gest. Tokrat smo se odločili, da pomagamo mariborski bolnišnici in ji z nakazilom omogočimo, da denar nameni za nakup aparature, ki jo najbolj potrebuje. Če lahko s svojim prispevkom pomagamo, smo veseli tudi mi. gotovo pa bo to vzpodbudilo še koga, da bo ravnal enako."
S posameznimi akcijami so v tukajšnji bolnišnici z zbranimi sredstvi preko Černelčevega sklada kupili transportni respirator za neonatologijo, več monitrojev za intenzivno nego otrok, trenutno pa zbirjajo sredstva za lasersko aparaturo za ortopedski in urološki oddelek in transportni inkubator za intenzivno terapijo kliničnega oddelka za pediatrijo, kjer oskrbujejo najhuje bolne otroke. Za transportni inkubator, s pomočjo katerega bodo mariborski pediatri lahko zagotovili ustrezen nadzorovan prevoz najbolj bolnih dojenčkov tudi iz drugih bolnišnic v naš center, so v letošnjem letu že prispevali udeleženci finančnega sejma Kapital '97 v organizaciji firme Neto d.o.o. iz Maribora, z nakazilom na žiro račun Černelčevega sklada pa so v Inštitutu za varstvo pri delu iz Maribora počastili tudi 30-letnico svojega delovanja. Vsem, ki jim stojijo ob strani pri prizadevanjih za posodobitev bolnišnice se v Mariboru iskreno zahvaljujejo.
Ob tej priložnosti so predali namenu tudi števec radioaktivnosti vsega telesa. Čeprav je števec nameščen v neustreznih kletnihprostorih KC, je Slovenija z njim pridobila možnost neodvisnega spremljanja vpliva različnih virov ionizirnega sevanja na posamezne dele človeškega telesa. Ob postavitvi Nuklearne elektrarne Krško je, ob delitvi dela, medicinsko oskrbo zaposlenihin morebitnih ogroženih prebivalcev (ter vsa nemajhna finančna sredstva v ta namen) prevzela Hrvaška. Nov števec v Ljubljani je korak naprej k usposobitvi slovenske medicine za ukrepanje v primeru radiacijske ali jederske nesreče.
Števec radioaktivnosti celega telesa je Klinični center prejel v okviru projekta tehničnega sodelovanja z Mednarodno agencijo za atomsko energijo. Model 2260 Accuscan, proizvod podjetja Canberra, je vreden 220.000 US$. Števec omogoča različne meritve: detektor NaJ - meritve zelo nizkih radioaktivnosti; detektor Ge - natančne meritve spektrov radioaktivnih žarkov gama; geometrija - razporeditev radioaktivnosti v telesu. Z njim bodo ugotavljali prejete doze radioaktivnosti pri poškodovancih v jedrskih nesrečah, prejete doze radioaktivnosti pri terapevtski rabi radioaktivnih snovi, opravljali bodo preventivne preglede oseb, ki delajo z odprtimi viri radioaktivnosti. Ne nazadnje ga bodo uporabljali tudi za raziskovalno delo. Predvidevajo, da bodo na leto opravili obsežen program preiskav: scintigrame ščitnice (2.428), scintigrame pljuč (1.207), scintigrame skeleta (1.011), sekvenčne scintigrafije ledvic (975), RIMCUG (779), scintigrame miokarda s TI (364), markirane levkocite (229) in terapevtske doze 131J (360).
Na predstavitvi problemov onesnaženja okolja z radioaktivnimi izotopi, ki jih uporabljamo v medicini, so sodelovali predstavniki različnih inštitucij: mag. Miro Gregorič, direktor Republiške uprave za jedrsko varnost, Ministrstvo za okolje in prostor; dr. Tomaž Šutej, Zdravstveni inšpektorat, Ministrstvo za zdravstvo; ga. Milica Slokar, Republiška uprava za zaščito in reševanje, Ministrstvo za obrambo; mag. Bogdan Pucelj, Mobilna enota, Inštitut Jožef Štefan; doc. dr. Sergej Hojker, predstojnik Klinike za nuklearno medicino, Klinični center Ljubljana; doc. dr. Jurij Fettich, vodja projekta pripravljenosti in ukrepanja ob radioloških nesrečah, Klinika za nuklearno medicino, Klinični center Ljubljana.
Osvetlili so trenutno stanje, sedanji nivo varstva pred sevanjem, pomen pridobitve nove aparature in probleme na Slovenskem, ki na tem področju še čakajo vse vpletene.
Omenjeni slučaj je prvi dokazan in identificiran primer tovrstne virusne infekcije pri človeku. Infektologi poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenega neposrednega prenosa okužbe s tovrstnim virusom, kar pa ne pomeni, da svetu ne preti potencialna nevarnost infekcije z virusom A(H5N1), proti kateremu seveda še ni na voljo ustreznega cepiva oziroma antidota.
V svojem uvodnem nagovoru je prvi mož globalnega zdravstva poudaril, da lahko telekomunikacije učinkovito in uspešno zmanjšajo prepad med revnimi in bogatimi, med tistimi, ki imajo možnosti za zdrav in perspektiven razvoj in med tistimi, ki takih priložnosti še nimajo. V isti sapi je generalni direktor WHO zavrnil pesimistične napovedi, ki obetajo, da bo ob sedanjem tempu razvoja telemedicine, zdravnik v tretjem tisočletju le še pomočnik in strežniki robotom, računalnikom in telekomunikacijam. Vsekakor bo razvoj znanosti in tehnike v prihodnje močno vplival tudi na razmere v zdravstvu (tradicija, hierarhija, način in področja študija, izobraževanja in izpopolnjevanja, tesnejše sodelovanje z informatiko in še marsikaj). Področje je zanimiv izziv za zdravstvene delavce, predvsem za kirurge (nova specializacija iz "računalniške kirurgije"- Computer Integrated Surgery), medicinske tehnologe in informatike ter poznavalce zdravstvene etike, bržčas pa tudi zavarovalništva.
WHO že sodeluje z IUT v uspešnem mednarodnem projektu "Telehealth", saj se zaveda pomena vpliva informacijske tehnologije na zdravje in blagostanje ljudi, za kar naj bi bila pristojna in odgovorna.
Na pričujočem srečanju, posvečenem telemedicini, je več deset uveljavljenih strokovnjakov s področja zdravstva, informatike in telekomunikacij izmenjalo svoja strokovna mnenja, izkušnje in vizije ter jih posredovalo javnosti v obliki zaključkov s praktično sodobno poanto.
Telekomunikacije sicer niso povsem nov dosežek znanosti in tehnike, vendar se je njihova vloga ter vpliv na zdravje in blagostanje človeštva izraziteje pokazala in odrazila šele v zadnjem času, ko so tudi zdravstveni strokovnjaki doumeli, da informacijska revolucija lahko odločilno pripomore k uspešni promociji zdravja ter preventivi in terapiji bolezni, motenj in poškodb.
Na tem področju sta se WHO in UNICEF že odločila združiti prizadevanja in potenciale, ki so jima na voljo v okviru skupne strategije IMCI (Integrated Management of Childhood Illness), ki trenutno poteka predvsem na Črni celini, pričakujejo pa, da jo bodo kmalu lahko začeli uresničevati tudi v Aziji in v drugih deli sveta, kjer so otroci in mladina (njihovo zdravje in psihosocialno blagostanje) najbolj ogroženi. Bistvo omenjene strategije je v holističnem pristopu k promociji zdravja, preventivi in terapiji bolezni, motenj in poškodb.
V globalnem merilu trenutno umre več kot 11 milijonov otrok v starosti pod 5 let, uspešno uresničevanje strategije IMCI pa bi po mnenju zdravnikov in ostalih medicinskih strokovnjakov lahko dejansko smrtnost znižalo najmanj za 5 milijonov letno. Finančniki in ekonomisti pa trdijo, da bi bilo z doslednim izvajanjem programov IMCI moč zracionalizirati tudi stroške zdravljenja, zlasti sredstva namenjena za zdravila - jih zmanjšati kar za 80% sedanje vrednosti.
Zanimiv je tudi podatek, da več kot 70% malčkov v starosti do 5 let podleže ozkemu spektru 5 najpogostejših smrtnonosnih obolenj, med katera sodijo: pljučnica, diareja, ošpice, malarija in podhranjenost.
Na nedavnem srečanju strokovnjakov ICMI je sodelovalo več kot 130 ekspertov, vključno s predstavniki ministrstev za zdravstvo 26 držav članic WHO z vsega sveta. Glavna poanta omenjenega posvetovanja je izzvenela v potrebi za spodbujanjem raziskav in razvoja na področju varovanja zdravja najmlajših.
Kot je povedal prof. dr. Miro Denišlič je najnovejše zdravilo za obvladovanje bolezni je glatiramer acetat za injiciranje, prvo nesteroidno neinterferonsko sredstvo, ki spremeni potek recidivno-remitentne multiple skleroze. Čeprav mehanizem njegovega delovanja ni znan, strokovnjaki menijo, da modificir imunske procese, ki so povezani z multiplo sklerozo. Glatiramer acetat se kompetitivno veže (tekmuje s specifičnimi antigeni, ki jih imajo trenutno za odgovorne za nastanek multiple skleroze) na lokus II. razreda MHC na antigen prezentirajoče celice. To lahko pripelje do inhibicije T celic pomagalk, ali do nastajanja T celic zaviralk, ali do obojih.
V kliničnih raziskavah so odkrili, da glatiramer acetat zmanjšuje pogostost zagonov bolezni in tkao zmanjša akutne nevrološke deficite, ki prizadenejo bolnike. Čeprav so se pri bolnikih, zdravljenih z glatiramer acetatom, razvila protitelesa, ni nobenega dokaza za to, da bi ta protiteles azmanješvala učinkovitost, kot je to bilo ugotovljeno pri drugih vrstah zdravljenja multiple skleroze. Najpogostejši vidni stranski učinki so bile blage lokalne reakcije na mestu injiciranja. približno 10 % ljudi z multiplo sklerozo, ki so bili izpostavljeni glatiramer acetatu v predmarketinških raziskavah, je imelo skupek simptomov takoj po injiciranju. Ti simptomi so bili: rdečica, bolečine v prsih, palpitacije, tesnoba, dispneja (oteženo dihanje), zožitev grla in urtikarija (koprivica). Simptomi so bili vedno prehodnega značaja, omejeni in niso zahtevali posebnega zdravljenja. Najpogosteje so izginiliv 15 do 30 minutah.
Slovenija je novo zdravilo registrirala junija letos, Lek d.d. pa bo omogočil njegovo dostopnost na tržišču predvidoma konec oktobra, v sodelovanju z izraelsko farmacevtsko družbo Teva.
PROGRAM:
10.30
Prijave nastopajočih
11.00
Start teka
13.00
Družabno srečanje s piknikom udeležencev
PROGA:
dolžina 7 in 14 km
SKUPINA - A:
letnik 1958 in mlajše
SKUPINA - B:
Letnik 1948-1957
SKUPINA - C:
letnik 1948 in starejše
MOŠKI:
SKUPINA - A:
letnik 1958 in mlajši
SKUPINA - B:
letnik 1948 - 1957
SKUPINA - C:
letnik 1938 - 1947
SKUPINA - D:
letnik 1937 in starejši
PRIJAVNINA: 1.000 SIT
Pravico nastopa na teku imajo vsi, ki plačajo prijavnino, razvrščeni in nagrajeni bodo le zdravniki in zdravnice, ostali nastopajo izven konkurence. Za zdravstveno varstvo bo poskrbljeno. Vsi nastopajoči tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditev bo ob vsakem vremenu.
Vse dodatne informacije dobite pri tajniku Zdravniškega društva Slovenske Istre in Krasa dr. Benjaminu Štagarju, tel. 066 32 590.
 |
 |
 |
 |
 |
|||