Österreichisch Ärztezeitung (ÖÄZ) je revija, ki jo izdaja avstrijska zdravniška zbornica (Österreichisce Ärztekammer). Ima format približno A4, izhaja pa 10. in 25. vsak mesec. Nekatere številke so dvojne. Vsebina je razdeljena na rubrike: Mnenje uredništva (Editorial), Politika (Politik), Stanje v stroki (State of Art), Medicina (Medizin), Raziskovanje (Forschung), Kultura (Kultur), Zamejstvo (Ausland), Pravo (Recht) ter obvestila (ÖÄZ - Serviceseiten).

Za tokratno predstavitev smo v uredništvu izbrali tri številke: 9/10. maj, 11/10. junij in 12/25. junij.

V majski številki (9) je na začetku, v rubriki Editorial zelo opazna ostra razprava o načrtovani kartici s čipom, na koncu pa trenutno stanje števila zdravnikov (tri razpredelnice). V Avstriji je 32.312 zdravnikov; največ jih je na Dunaju (10.706), najmanj pa na Gradiščanskem (Burgenland, 749). Če pa gledamo le tiste, ki so nastavljeni (angestellt), je slika podobna. Vseh zdravnikov je 15.710, največ jih je tudi na Dunaju (5.264) in najmanj tudi na Gradiščanskem (324). Zanimiv je tudi članek Norwege lockt (Norveška vabi), da bo ta dežela uvozila 800 do 1.000 zdravnikov (predvsem radiologe, anesteziste, ortopede, revmatologe, psihiatre in patologe) iz evropskih dežel.

V prvi junijski številki (11) ima rubrika Editorial nenavaden naslov: Arbeitslose Ärzte (Brezposleni zdravniki). Članek se navezuje na naslednjega z naslovom Pravočasno selekcionirati (Rechtzeitig selektieren), v katerem avtorji predlagajo kar revolucionarno reformo študija medicine. V rubriki Pravo je izjemno zanimiva (in tudi za nas uporabna) kratka razprava z naslovom Kako dolgo sme delati bolnišnični zdravnik?

V drugi junijski številki (12) velja prebrati članek, da so v evropskem parlamentu "potegnili zavoro" za vse tisto, kar zajema t.i. "alternativne metode".

Revija je zelo lepa in tiskana na kakovostnem papirju. Skoraj vsaka druga ali tretja stran je reklama, pogosto dovstranska. Nekako avstrijsko-značilna se mi zdi rubrika Kultura s kratkimi, zanimivimi članki kot npr. Marija Terezija in imperialni barok, ali: Egon Schiele: Zbirka Leopold v Novi Galeriji v Grazu, ali: 850 let Svetega Štefana, ali: Hrana za bogove - Od mita do Big Maca, ali: Časovni stroj Kronometer, itn.

Menim, da je opisana revija primerljiva z Izido. Uredniški odbor pa bi morda proučil možnost, da bi med naše stalne rubrike uvrstil še eno, takšno, ki bi ustrezala "State of Art". Izida bi tako lahko na kratko, na eni ali dveh straneh pokazala ne le stanje v stroki v svetu, temveč tudi pri nas.

	prejšnji članek	naslednji članek