Dlje časa trajajoč problem zasebnih zdravnikov, pa tudi zaposlenih zdravnikov, ki se šele odločate o morebitni zasebni zdravstveni dejavnosti, je vsebina koncesijske pogodbe, torej osnovni pogoji, pod katerimi opravljate oziroma boste opravljali zdravstveno dejavnost. Glede na to, da ste se mnogi koncesionarji obrnili na Zbornico z vprašanji, kako ravnati v posameznih primerih, naj ta prispevek odgovori, upam, na vse oziroma večino vaših vprašanj.

Za osvežitev spomina naj le na kratko povzamem: S pogodbo o koncesiji koncedent (ministrstvo ali občina - dajalec koncesije) in koncesionar (zdravnik - prejemnik koncesije) uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne zdravstvene službe in pogoje ter pravice, pod katerimi naj koncesionar opravlja javno službo, predvsem pa pogodbenika opredelita:

• vrsto zdravstvene dejavnosti;
• obseg izvajanja javne službe;
• začetek izvajanja koncesije;
• rok za odpoved koncesije;
• sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotovi koncedent.

Vzorec pogodbe temelji na načelu, da mora služba osnovnega zdravstvenega varstva nemoteno teči, brez ozira, koliko zdravnikov se odloči za zasebno dejavnost. Zato je velik poudarek namenjen obveznosti koncesionarja do sodelovanja v urgentni in dežurni službi in ohranitvi "zdravstvene domskosti", to je prostorske in organizacijske povezanosti vseh izvajalcev javne zdrvstvene službe (tako zasebnih kot zaposlenih).

Vzorec se mora uporabljati ne le pri sklepanju novih pogodb o koncesiji, ampak je treba tudi k že sklenjenim pogodbam sprejeti ustrezen aneks, v kolikor katera od pogodbenih strank ugotovi, da že sklenjena pogodba ni v skladu s tem vzorcem in da bi bilo predlagane spremembe možno uresničiti. Tako je potrebno z aneksom na novo opredeliti koncesionarjevo dolžnost vključevanja v dežurno službo in nujno medicinsko pomoč (6. člen), v kolikor že sklenjena pogodba nima ustrezne določbe, koncesionar pa opravlja dejavnost, ki je nosilka omenjenih nalog (splošna medicina, otroški in šolski dispanzerji, ip). Z aneksom je treba na novo opredeliti tudi najemne pogoje (5. člen), v kolikor že sklenjena pogodba o koncesiji nima ustrezne rešitve oziroma to vprašanje ureja drugače, koncesionar pa ima ali bi želel imeti v zdravstvenem domu najete ordinacijske prostore. Ne more pa se naprimer od koncesionarja zahtevati, da svojo ordinacijo preseli v prostore zdravstvenega doma, če v skladu z že sklenjeno pogodbo o koncesiji že opravlja zasebno dejavnost v lastnih prostorih, v katere je investiral sredstva. Enako velja tudi za kandidate za koncesijo, ki so jim že bili predočeni neustrezni najemni pogoji, pa so zaradi tega za začetek opravljanja zasebne zdravstvene dejavnosti v letošnjem letu že investirali sredstva v svoje prostore. Tudi se ne more pričakovati od koncesionarja, ki že opravlja koncesijsko dejavnost, da bo ponudil zaposlitev pripadajočemu kadru (7. člen), ko že ima na drug način rešena kadrovska vprašanja.

Besedilo usklajenega vzorca je naslednje:

Občina ___________, ki jo zastopa župan ____________

(v nadaljnjem besedilu: koncedent)

in

________________________________________________

(v nadaljnjem besedilu: koncesionar)

skleneta naslednjo

1. člen

S to pogodbo se urejajo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem v skladu z odločbo o podelitvi koncesije št. _____ z dne __________ ter se določijo pogoji, pod katerimi koncesionar opravlja javno zdravstveno službo na območju občine __________________.

2. člen

Koncesionar opravlja zasebno zdravstveno dejavnost na področju ________________ v obsegu ____ % celoletnega programa standardne ekipe in na območju občine (v kraju) _________________ kot javno službo, ki izhaja iz odločbe o podelitvi koncesije.

3. člen

Koncesionar opravlja javno službo v obsegu, na področju in na način, ki so določeni s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS).

Koncesionar lahko opravlja javno službo tudi po pogodbi z drugimi plačniki, ki delujejo v javnem interesu in za samoplačnike, v kolikor to ni v nasprotju s pogodbo iz prejšnjega odstavka.

4. člen

Koncesionar zagotovi kontinuiteto svojega dosedanjega dela s tem, da s pričetkom zasebne dejavnosti ne odkloni zavarovanih oseb, ki so bile pred tem opredeljene za njega ali so pri njem še v postopku zdravljenja.

5. člen

Če ni nepremostljivih ovir, je koncesionar dolžan svojo dejavnost iz 2. člena te pogodbe opravljati v prostorih javnega zdravstvenega zavoda______________________, zato sklene z javnim zdravstvenim zavodom najemno pogodbo o uporabi prostorov (in opreme). Najemnina se določa v višini realno izkazanih stroškov vzdrževanja, med katera pa ne sodijo sredstva, ki jih za investicijsko vzdrževanje nameni koncedent (ustanovitelj). V najemni pogodbi se posebej določi tudi delež realno izkazanih stroškov obratovanja za najete in skupne prostore (elektrika, voda, telefon, ogrevanje, čiščenje ipd). Za način delitve teh stroškov se dogovorijo koncedent (ustanovitelj), koncesionar in javni zdravstveni zavod.

Koncedent je dolžan poskrbeti za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe iz prejšnjega odstavka.

6. člen

Koncesionar ima pravico in se je dolžan vključiti v dežurno službo in v zagotavljanje nujne medicinske pomoči v skladu z razporedom, za katerega se dogovorijo izvajalci teh dejavnosti, upoštevajoč enako obremenitev vseh zdravnikov, ki opravljajo javno zdravstveno službo na področju ______________________ in na območju ____________________________.

V primeru spora določi razpored koncedent.

Koncesionar je dolžan v primeru odsotnosti zagotoviti nadomeščanje na območju občine in o tem obvestiti koncedenta.

7. člen

Koncesionar mora ponuditi zaposlitev pripadajočemu kadru in sicer v številu, ki ga mu v pogodbi priza ZZZS ali pa koncesionar in javni zdravstveni zavod v zvezi s tem skleneta posebno pogodbo.

8. člen

Koncesija se daje na nedoločen čas.

Odpovedni rok koncesijske pogodbe je najmanj šest mesecev pred iztekom pogodbe koncesionarja z ZZZS.

9. člen

Koncesija se odvzame:

- če koncesionar odkloni sklenitev pogodbe z ZZZS, ki bi bila v skladu s koncesijo;

- če ZZZS prekine ali ne sklene pogodbe s koncesionarjem zaradi njegovega kršenja

pogodbenih obveznosti;

- če se koncesionarju odvzame licenca;

- na željo koncesionarja.

Koncesija se lahko odvzame tudi v primeru, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, z dovoljenjem ministrstva za zdravstvo, s podeljeno mu licenco, s splošnimi akti ZZZS, z odločbo o koncesiji ali s to pogodbo.

Koncedent odvzame koncesijo z odločbo.

Koncesija preneha, če se koncesionar upokoji ali umre.

V primeru odvzema koncesije po prvi alinei prvega odstavka tega člena je koncesionar dolžan zagotoviti prenos dejavnosti na drugega ustreznega izvajalca. V ostalih primerih odvzema koncesije je koncedent dolžan poskrbeti, da osebe, ki so se opredelile za koncesionarja, sprejme v zdravljenje drug zdravstveni zavod ali drug zasebni zdravnik - koncesionar.

10. člen

Koncedent ima pravico nadzorovati izvajanje koncesije, pri čemer ga koncesionar ne sme ovirati.

11. člen

Morebitne spore iz te pogodbe rešuje stvarno pristojno sodišče v kraju podelitve koncesije.

12. člen

Ta pogodba je napisana v štirih izvodih, od katerih vsaka pogodbena stranka dobi po dva izvoda.

13. člen

Pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

V __________________(kraj)

Številka: Številka:

Datum: Datum:

Koncedent: Koncesionar:

______________________ ______________________

______________________ ______________________

K 1. členu

Pri "na območju občine ........." se navede le tista občina, kjer je sedež ordinacije. Pri tem se namreč ne upošteva fluktuacija prebivalstva, ki temelji na z zakonom zagotovljeni prosti izbiri zdravnika. Nobena redkost ni, da ima posamezen zdravnik paciente iz štirih ali šestih občin.

K 2. členu

"na področju....." se navede le tista dejavnost, za katero je koncesionar vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev na Ministrstvu za zdravstvo oziroma pri Zdravniški zbornici Slovenije. "na območju občin(e) (v kraju) .... " se praviloma navede občina iz prvega člena. V primeru velike občine, ki obsega več krajev z dislociranimi zdravstvenimi postajami, se namesto občine lahko navede kraj ordinacije. V primeru malih občin, ki imajo skupen zdravstveni dom brez svojih dislociranih enot, se navedejo vse občine, ki so imele skupno ordinacijo, še preden je zdravnik postal zasebnik.

K 3. členu

Vse pogodbe z ZZZS podrobno opredeljujejo koncesionarjeve obveznosti, tudi take kot so preventivni program, ordinacijski čas, zagotavljanje nadomeščanja, sodelovanje v dežurni službi, zagotavljanje stalno dostopne nujne medicinske pomoči, in podobno. Izpolnjevanje teh obveznosti ZZZS ne le financira ampak tudi nadzira, zato jih v pogodbi o koncesiji ni potrebno ponavljati.

K 4. členu

Čeprav s kontinuiteto dela doslej ni bilo zapletov, je dovolj pomembna, da je uvrščena v pogodbo.

K 5. členu

Prostorska povezanost nosilcev zdravstvenega varstva je za ohranitev zdravstvene domskosti velikega pomena, zato 5.člen obvezuje koncesionarja, da ostane v namensko zgrajenih prostorih zdravstvenega doma, koncedenta (ustanovitelja zdravstvenega doma) pa, da bodo najemni pogoji ustrezni, oziroma v skladu s sredstvi, ki jih bo koncesionar v ta namen prejel od države (od ZZZS). Ker so mnogokje stroški vzdrževanja in obratovanja večji, kot pa zdravstveni dom v ta namen prejme sredstev, se upoštevajo realno izkazani stroški. Ker stroški vzdrževanja praviloma niso enakomerno razporejeni po časovnih obdobjih, lahko koncesionarji plačujejo najemnino v mesečnih akontacijah in z letnim poračunom. S tem bo zagotovljeno, da bo stavba obratovala in se vzdrževala tudi v primeru, če se vsi zdravniki odločijo za zasebno dejavnost.

K 6. členu

Pri "na področju.... " gre običajno za splošno medicino, otroške in šolske dispanzerje, pri "na območju..." pa za občine, ki so nastale iz nekdanje občine, v kateri je zdravstveni dom.

K 7. členu

Da z odhodom zdravnika v zasebno dejavnost ne bi prihajalo do obremenitve zdravstvenega doma s kadrovskimi viški, zahteva pogodba od koncesionarja, da "ponudi" zaposlitev pripadajočemu kadru. Pogodba ne more od koncesionarja zahtevati, da zaposlitev tudi vnaprej zagotovi, ker je odločitev delojemalcev nepredvidljiva. Ker obstaja koncesionarjeva dolžnost nudenja zaposlitve, ima zdravstveni dom možnost, da v skladu z delovno-pravnimi predpisi delavca preusmeri k drugemu delodajalcu - koncesionarju. Če delavec tako ponudbo zavrne, postane skladno z delovno-pravnimi predpisi brezposelen in dosedanji delodajalec (zdravstveni dom) do njega nima nobenih obveznosti več. Zdravstveni dom in koncesionar pa se lahko dogovorita tudi za drugačno rešitev, na primer, da koncesionar ne zaposli sestre, laboranta, zobotehnika i.p., ampak mu v skladu s posebno pogodbo naročene usluge zagotavlja zdravstveni dom.

K 8. členu

Koncesija se praviloma daje za nedoločen čas, s tem, da so v 9.členu navedeni pogoji, pod katerimi se koncesija odvzame oziroma preneha. V določenih primerih se lahko koncesija dodeli za določen čas, ko gre na primer za nadomeščanje v času specializacije ali druge daljše odsotnosti.

Priporočilo vsem sedanjim in bodočim koncesionarjem: Poskušajte doseči ustrezno ureditev svojega koncesijskega razmerja, ne prepuščajte se samovolji lokalnih formalnih ali neformalnih oblasti samo zaradi tega, da boste (ste) zasebni zdravnik, pa naj stane kar hoče. Prosimo vas, da nas, v kolikor bi naleteli na težave ali nerazumevanje podelitelja koncesije ali zdravstvenega zavoda, o tem s priloženo dokumentacijo (ponujen vzorec pogodbe, ponujen aneks, dopisi,...) obvestite. Naj ob koncu še posebej poudarim, da imamo v Sloveniji tudi veliko vzgledov korektnega in dobrega sodelovanja med zasebnim zdravnikom, občino ter zdravstvenim domom pri urejanju skupnih zadev. Za razlago vzorčne koncesijske pogodbe (uporabniki - predvsem občine, si jo različno razlagajo) in dobre odnose pa naj velja: Pacta sunt servanda. In ambiguis orationibus maxime sententia spectanda est eius, qui eas protulisset. (Dogovore je potrebno spoštovati. Pri nejasnih formulacijah je treba upoštevati mnenje tistega, ki jih je oblikoval.)

Podpisani _________________________________________rojen________________

splošni zdravnik stomatolog (ustrezno obkroži)

_________________________ ____________________________________

(akad. naziv: prof., doc., asist.) (strok. naziv: višji svetnik, svetnik, prim.)

___________________________

(znanstveni naziv: dr. sci., mag.)

specialist___________________________________________

stanujoč____________________________________________________

_________________________________________________________

občina_________________________________

zaposlen v____________________________________________ občina_______________

na delovnem mestu___________________________________________________

oziroma: nezaposlen, upokojen

želim opravljati zasebno prakso na področju________________________________________

naslov ordinacije____________________________________občina______________

prostori so lastni, oz. najeti v zavodu______________________________________________

Zdravniško zbornico Slovenije prosim za pozitivno mnenje (ustrezno obkroži):

- k vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev

- k podelitvi koncesije na omenjenem področju.

Vlogi prilagam fotokopijo:

- rojstnega lista

- diplome medicinske fakultete

- strokovnega izpita

- specialističnega izpita (za specialiste)

- potrdilo o slovenskem državljanstvu

- maturitetnega spričevala, oz. dokazilo o znanju slovenskega jezika

- dokazila o vsaj 2 letnih izkušnjah na področju nameravane zasebne prakse, oz. veljavna licenca

- dokazila o zagotovitvi nadomeščanja v času odsotnosti (velja za zdravnike v osnovnem zdravstvu, ki jih zavarovanci v skladu z zakonom izberejo za svojega osebnega zdravnika)

- pogodbe o najemu ali predhodnega dogovora o možnosti najema ordinacijskih prostorov (velja za tiste, ki nimajo lastnih prostorov).

dne_____________________________ (podpis)___________________________
 
 

	prejšnji članek	naslednji članek