Rodil se je 20 avgusta 1892 v dvorcu Miljana ob Sotli. Srednjeąolsko izobrazbo je pridobil na klasični gimnaziji v Mariboru. V Gradcu je promoviral 1921. leta. Po sekundarijatu v Sploąni bolniąnici Maribor, ki mu je dala kirurąko znanje, ki ga je v praksi s pridom uporabljal, se je leta 1924 ustalil v Podčetrtku kot banovinski zdravnik.V Obsotelju in na Kozjanskem je ostal do smrti. Umrl je star komaj 67 let in je pokopan pri Devici Mariji na Pesku.

Kot zdravnik si je med ljudmi pridobil sloves ljudskega zdravnika in veliko spoątovanje, zlasti zaradi obiskov na domu bolnikov ob vsakem času, in sicer na obeh straneh Sotle.

Doma se je loteval tudi zahtevnih kirurąkih posegov. Na lesenem leľiąču in ob petrolejki je ob asistenci ľene Hedke, hčerke ąolskega upravitelja Franca Lovreca, operiral strumo in incidiral subfrenične abscese. Na domovih se je izkazal kot porodničar. Opravil je celo dekapitacijo pri porodu s placento pravio, torakalne in abdominalne punkcije.Tako je bolnikom prihranil pot v Celje iz oddaljenih krajev Rudnice ali Kozjega, Loke pri ®usmu, Virątajna, Golobinjeka, Deseniča, Kumrovca, Klanca i.t.d..

V zobozdravstvu, zlasti protetiki, se je usposobil pri kolegu dr. Drevu v Rogaąki Slatini. Njegovi soprogi po njegovi smrti ni bilo teľko vračati bolnikom ąe ne docela obdelane proteze, tudi z zlato osnovo - "Wissil". Imel jih je stehtane, označene in zavite.

Veselila ga je čeljustna kirurgija, med drugim resekcije zob (apicotomia), zahtevne ekstrakcije in celo transplantacije zob. Neke vrste protetiko je uganjal tudi v svojem vrtu s stabilizacijo stebel, od cvetic do paradiľnika in dreves.

Od dela na vrtu ga je lahko odvrnila le nova vrsta mravelj, os ali čebel.

Izjemno ga je privlačila entomologija, nauk o ľuľelkah, zlasti čebelah, osah in mravljah. Pritegnile so ga s svojo lepoto in raznovrstnostjo. Zbirka zdravnika dr. Evgena Jaegra je edina tovrstna in jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (prof.dr.Matija Gogala). ®uľelke je lovil v domačem Podčetrtku, v Dalmaciji in celo v Makedoniji. Sam jih je mikroskopiral in prepariral. Dopisoval se je z vodilnimi strokovnjaki v Avstriji, Čeąki, Poljski, Rusiji, Nemčiji in Japonski.

Neko vrsto andren je imenoval po svoji ľeni "Andrena Hedicae". Manjąo zbirko hrani njegova hčerka pnevropsihiatrinja dr Edita Jaeger Glaser v Mariboru.

V strokovni literaturi dr. Jaeger beleľi veliko osebnih pripomb, dopolnil in zapiskov, kar ga uvrąča med entomologe na evropski ravni.

V Knjigi 100 znamenitih slovenskih zdravnikov si zasluľi mesto poleg prof. ©lajmerja, Plečnika, ©erka, Oraľna, Schwaba in drugih. Knjigo načrtuje Znanstveno druątvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije z Inątitutom za zgodovino medicine M.F. in s Sekcijo za zgodovino medicine Zdravniąkega druątva Slovenije.

Posebno prijateljstvo ga je vezalo s prof. Srečkom Brodarjem. Večkrat ga je spremljal pri odkopavanjih v Potočki Zijalki pod Oląevo. Poleg najdb zob jamskega medveda so ga zanimali jamski hroąči. Nastavljal jim je ąkatle in jih tako lovil, jih spoznaval in preučeval njihovo ľivljenje v jamah. Obiski podzemlja so bili nemalokrat zelo nevarni.

Zbirka različnih vrst kosti, od mikroskopsko majhnih do velikih, priča o znanju primerjalne anatomije, ki jo je do temeljev poznal in obvladal. 

Vrtalka in injekcijski pribor dr. Jaegra

V njegovi zbirki so deli sulic, bodala, sponke, izkopanine iz rimske dobe, stari kovanci, bogata knjiľnica in znamke.

Kot filatelist se je dr. Jaeger posvečal staroavstrijski klasiki in slovenskim verigarjem, ki so za zbiralce znamk izjemno področje dela in raziskovanja glede na raznolikost vrst papirja, debeline, barve, zobčenja, ľarkov, črk, ątevilk in tiskarskih napak ter ľigov.

Izumil je poseben instrument za merjenje debeline papirja in proľnosti znamke.

Le redko srečamo tako vsestransko razgledanega človeka, ki bi obvladal toliko področij znanosti, predvsem biologije. 

®upan Podčetrtka Marjan Drofenik, dipl. ing., prof. dr. Edvard Glaser, ekscelenca dr. Matija Maleľič, Davorin Valenti, dr. med., viąji zdravstveni svetnik, prim. Franc ©tolfa, prim. Srečko Savernik (z leve)

Znatno je pripomogel k uveljavitvi Podčetrtka, kraja, takrat ąe brez elektrike in ľelezniąke zveze.

In kako ga srečujejo raziskovalci v tujini?

Opaľanja dr. Jaegra citirata D. Guiglia in Y. Capra v "Nuove ricerche intorno ai Polistes Haliani" v Bolletino della societa entomologica Italiana, L XVI, 1 - 2 /1934/, str.15-19. 

Bavarsko-slovenska hiąa v Podsredi

Pogosto ga citira P. Blüthgen v Deutsche entomologische Zeitschrift, II /1938/, str. 434-496.

Dr. Jaeger iz Podčetrtka je piscu odgovoril na vpraąanje in mu opisal VESPO, ki jo je naąel na steblih rastlin, pri čemer je bistveno posegel v strokovno razpravo.

J. D. Alfken z Bremna se zdravniku iz Podčetrtka zahvaljuje v "Beiträge zur Kenntniss palaarktischer Bienen" v Mit. D. ent. Ges. 3 , 8 /1932 /, str.116-124 za opaľanja pri andrenah; o njihovem obnaąanju do tedaj ąe ni bilo nič objavljeno.

Dr. Jaeger opisuje rastlinstvo, na katerem se je zadrľevala ta ali ona vrsta čebel ali os.

Ing. V. Machulka z Koąic se mu zahvaljuje v svoji ątudiji "Ein neuer Bythinus aus den Alpenländern " v Wiener entemologische Zeitung 49, 2 /1932/, str.77-79 za prikaze eksemplarjev Bythinusa.

Odmevno razstavo v Podsredi, posvečeno zdravniku, raziskovalcu in znanstveniku Dr. Evgenu Jaegru, je odprl ľupan Podčetrtka, gospod Marjan Drofenik.

Vredna je ogleda!

Literatura:
Edvard Glaser: Zdravnik in prirodoslovec dr. Evgen Jaeger. Med Bočem in Bohorjem, 1984, 646-649.
Edvard Glaser: Četrti Pintarjevi dnevi, 1995.
Franci Zidar: Dr. Evgen Jaeger in Kozjanski park.
Andrej Gogala: Dr. Evgen Jaeger, zbiratelj in naravoslovec.
Edvard Glaser: Dr. Evgen Jaeger, l892 - 1959. 

Listina o partnerstvu

Bavarsko-slovenska hiąa v Podsredi

Nasproti farne cerkve v Podsredi v Kozjanskem parku stoji ob ľupniąču stara kaplanija. Hiąa, prvič omenjena v 17. st. in predelana sredi 19. st., je sprva sluľila trąki druľini kot bivaliąče in je bila sestavni del celotnega gospodarstva z mogočnim skednjem in gospodarskimi poslopji. Kasneje je sluľila kot gostilna, dokler je leta 1925 fara Podsreda ni pridobila za domovanje svojih kaplanov. Leta 1929 je bila sanirana ter ostala do leta 1945 stanovanje kaplana, kasneje učilnica in potem vse do leta 1995 v zakupu podnajemnikom. Fara Podsreda, uprava Kozjanskega parka in Bavarsko - slovensko druątvo so se odločili reąiti kulturni spomenik in ga nameniti smotrni uporabi. Fara je s soglasjem ąkofijskega ordinariata v Mariboru dala nekdanjo kaplanijo v brezplačno uporabo za petdeset let.

Obnovljena hiąa je bila kot Bavarsko - slovenska hiąa predana svojemu namenu 26. 10. 1996.

Bavarsko-slovensko druątvo e. V., s sedeľem v Münchnu, je bilo ustanovljeno 20. julija 1995. Registrirano je kot sploąno koristno, nestrankarsko in nekonfesionalno druątvo z naslednjimi cilji: poglabljanje odnosov med svobodno drľavo Bavarsko in Republiko Slovenijo, gojenje in razvijanje gospodarskih, kulturnih in medosebnih stikov ter pospeąevanje evropskega zdruľevanja.

Druątvo je odprto vsem zasebnikom, podjetjem in druątvom, ki sprejemajo njegove statutarne cilje.

Vse dejavnosti, kot "Sodelovanje", "Deľela in ljudje", "Kultura", "Znanost in narava" ter skrbniąki odbor, se opravljajo prostovoljno.

	prejąnji članek	naslednji članek