Drľavni zbor je na 29. izredni seji, dne 25. novembra, sprejel Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS ąt. 89, 23. decembra 1998, uporabljal pa se bo od 1. julija 1999. Po sprejetju zakona so morali pristojni organi v preteklih mesecih sprejeti ąe podzakonske predpise, kljub temu pa je o tej bistveni novosti, ki bo krojila naąe vsakdanje ľivljenje, ostalo odprtih ąe veliko vpraąanj. Ministrstvo za finance pa tudi ľe razmiąlja o spremembi pravilnika o DDV glede na odprta in nedorečena vpraąanja izvajanja zakona o DDV. V tem prispevku vam posredujemo osnovne informacije, v naslednjih ątevilkah pa bomo objavljali vpraąanja, ki se najpogosteje pojavljajo, in odgovore ter staliąča na ta vpraąanja.

Primerjava med davkom na dodano vrednost in sedanjim prometnim davkov

Sedanja obdavčitev blaga in storitev

Obdavčevanje blaga in storitev z davkom na dodano vrednost

V skladu z zakonom je davčni zavezanec oseba, ki opravlja dejavnost in ima letni promet, večji od petih milijonov tolarjev, oziroma znaąa njen letni katastrski dohodek več kot milijon in pol tolarjev. Davčni zavezanci pri prometu blaga ne bodo več dajali izjav, na podlagi katerih kupujejo blago brez plačila prometnega davka. Izjav tudi ne bodo mogli predloľiti carinskemu organu ob uvozu blaga.Vse nabave blaga (razen tistih, ki so oproąčene po samem zakonu) bodo obdavčene in na računu bo posebej izkazan davek. Za davčnega zavezanca (proizvajalca, trgovino na debelo, trgovino na malo, svetovalca, frizerja, zdravnika itd.), ki nabavlja blago in storitve, je izkazani davek na računih ali uvoznih dokumentih vstopni davek. Za prodajo (po zakonu je to dobava) bo davčni zavezanec izstavljal kupcem račune z davkom (razen če bo dobavljal blago ali storitve, ki so oproąčene davka). Ta davek bo za davčnega zavezanca pomenil izstopni davek. Davčni zavezanec bo za davčno obdobje (za večino davčnih zavezancev je to mesec dni) naredil davčni obračun do konca naslednjega meseca (na primer: do zadnjega dne v mesecu avgustu za mesec julij) tako, da bo od izstopnega davka odątel vstopni davek in razliko plačal davčni upravi. Če bo vstopni davek večji od izstopnega, bo davčni zavezanec ta davek lahko prenesel v naslednje davčno obdobje ali zahteval vračilo davka od davčne uprave. Davčna uprava naj bi do 30. junija 2000 vrnila davek, ne prej kot v tridesetih in ne kasneje kot v devetdesetih dneh. Pri tem je pomembno, da bo davčni zavezanec upoąteval izstopni in vstopni davek v obračunu davka, ne glede na to, ali bo dobil blago ali storitev in ne glede na to, ali bo davčni zavezanec plačal nabavljeno blago ali storitev. Davek na dodano vrednost se obračunava in plačuje na podlagi obračunane (fakturirane) in ne na podlagi plačane realizacije.

Kako deluje sistem davka na dodano vrednost

Davek - razliko med seątevkom zaračunanih davkov kupcem in davkom, plačanih ob nakupu oz. nabavi, bo plačeval davčni zavezanec sam na podlagi obračuna (samoobdavčitev). Plačila ne naloľi davčna uprava z odločbo, niti ne gre za plačilo po sistemu odbitkov. Poračun oz. vračilo preveč plačanega davka lahko opravi le registrirani zavezanec za DDV, če gre za obdavčljive posle in za isto obračunsko obdobje.

Kaj je obdavčeno?

Zdravstvene storitve in oskrba ter promet s človeąkimi organi in krvjo (2. točka 26. člena ZDDV in 50. člen pravilnika).

Za zdravstvene storitve, ki so oproąčene plačila DDV na podlagi 2. točke 26. člena ZDDV, se ątejejo:

1. osnovna zdravstvena dejavnost,
2. specialistična ambulantna dejavnost,
3. specialistična bolniąnična dejavnost,
4. zdravstvene storitve, ki jih klinike in ustanove opravljajo na ambulantni in bolniąnični način,
5. zdraviliąka zdravstvena dejavnost (preventivno varstvo ter specialistična ambulanta in bolniąnična rehabilitacija s souporabo naravnih zdravilnih sredstev),
6. promet s krvjo in krvnimi pripravki ter z organi za presajanje.

Registracija davčnih zavezancev

Kdo je davčni zavezanec?

• redni (nad 5,0 milijonov prometa ali nad 1,5 milijona katastrskega dohodka, pri kapitalsko ali poslovno povezanih osebah se vodi za vsako osebo posebej) obračuni so mesečni, trimesečni, polletni;
• mali zavezanci (prostovoljno: dobre in slabe strani);
• tujec, ki nima sedeľa ali poslovne enote, davčni zastopnik, prejemnik blaga ali storitve;
• zdruľenje oseb, če opravlja obdavčljivo dejavnost;
• prejemnik storitev (17. člen);
• drľavni organi in organi lokalne samouprave NISO ZAVEZANCI;
• oproąčene dejavnosti v 26. členu;
• fizične osebe.

Neregistrirani davčni zavezanci ne smejo obračunavati DDV, na računih ne smejo izkazovati DDV, nimajo pravice do odbitka vstopnega DDV in ne vodijo knjigovodstva v skladu z zakonom o DDV. Vsaka oseba, ki prvič postane oziroma lahko postane davčni zavezanec, mora pri davčnem organu vloľiti prijavo za registracijo najkasneje do 20. dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je opravila oz. je verjetno, da bo opravila promet blaga oziroma storitev v viąini, ki presega mejni znesek (5 milijonov) za obvezno registracijo. Davčni organ vsaki registrirani osebi izda odločbo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register registracij.

Ker se davčni zavezanec glede svoje dejavnosti lahko znajde v različnih stanjih (pravnoformalne - statusne spremembe poloľaja zavezanca, sprememba, opustitev dejavnosti ...), je zakon predvidel, da lahko davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne dosega mejnega zneska, davčni organ na njegovo zahtevo izda odločbo o prenehanju registracije za DDV. Drugi primer prenehanja registracije je, če davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost. V tem primeru davčni organ odloči o prenehanju registracije za DDV po uradni dolľnosti. Davčni organ izda odločbo o prenehanju registracije po poravnavi davčnih obveznosti.

Prostovoljni vstop v sistem DDV - prednosti in slabosti

Poloľaj malih zavezancev

Pri odločitvi za prostovoljen vstop v sistem DDV je treba razčleniti naslednje dejavnike: dejavnost, v kateri poslujejo: dobavitelje oziroma partnerje, s katerimi sodelujejo; kupce, katerim prodajajo svoje blago oziroma storitve.

Registracija

Davčni zavezanci se bodo v sistem davka na dodano vrednost vključili po posebni registraciji. Davčna uprava bo vsakemu zavezancu za DDV izdala posebno odločbo, s katero bodo dobili status zavezanca za DDV. Le tisti zavezanci, ki so z odločbo o registraciji vključeni v sistem DDV, bodo pri svojih dobavah imeli pravico zaračunavanja DDV. Odločbe bodo vsem zavezancem za DDV poslane po poąti.

Davčna obveznost

©teje se, da je blago dobavljeno oziroma da so storitve opravljane, ko je izdan račun. Če račun za opravljen promet ni izdan, se DDV obračuna osmi dan po dobavi blaga oziroma opravljeni storitvi.

Če je plačilo deloma ali v celoti izvrąeno pred izdajo računa ali pred opravljenim prometom blaga oziroma storitev, se DDV obračuna na dan prejema plačila od prejetega zneska plačila.

Davčna obveznost je enaka zmnoľku davčne osnove z davčno stopnjo. Obračunava se v davčnem obdobju, ki je praviloma mesec (od 01. - 31. dne).

Davčna osnova za DDV je vse, kar pomeni plačilo, razen DDV. Plačilo je lahko v denarju, v stvareh ali v storitvah, ki ga je ali ga bo davčni zavezanec prejel od kupca, naročnika ali tretje osebe za opravljen promet blaga oziroma storitev, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takega prometa.

Davčni stopnji

Tabela 1: Zgled obračuna DDV, kadar se stopnji upoąteva delno
 

1) izdelki za prehrano ljudi (razen alkoholnih pijač)  sestavine, ki so običajno namenjene za pripravo prehrambenih izdelkov, dodatki in nadomestki, ki se uporabljajo pri izdelavi prehrambenih izdelkov	1) priprava jedi
2)  izdelki, namenjeni za prehrano ľivali  ľive ľivali ter semena in sadike
3) (dobavljena) voda
4) zdravila, tudi izdelki, ki se uporabljajo za kontracepcijo in sanitarno zaąčito
5) medicinske oz. ortopedske priprave in rehabilitacijski oziroma tehnični pripomočki, ki invalidu nadomeąčajo ali podpirajo njegovo vsakodnevno delovanje in sonamenjeni izključno za osebno porabo	5) tudi popravila take opreme in pripomočkov
	6) javni prevoz potnikov in njihove prtljage
7) nosilci besed, slike in zvoka	7) izposojanje nosilcev besed, slike in zvoka v knjiľnicah
8) umetniąki predmeti, zbirke in starine iz tretjega, četrtega in petega odstavka 48. člena zakona	8) avtorske pravice in storitve s področja knjiľevnosti in umetnosti, avtorske pravice s področja znanosti
	9) vstopnice za razstave, za ogled naravnih znamenitosti, za kinematografske in glasbene prireditve, za cirkuse, sejme, zabaviąčne parke, ľivalske vrtove in podobno ter vstopnice za ąportne prireditve
	10) graditev, obnova in vzdrľevanje stanovanjskih prostorov, stanovanj oziroma stanovanjskih hią ter objektov za invalide
11) gnojila in fitofarmacevtska sredstva izključno za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu in ribiątvu	11) storitve, ki so namenjene
	12) nastanitve v hotelih, penzionih in podobnih nastanitvenih zmogljivostih, tudi v domovih in kampih, ter oddajanje prostorov za kampiranje
	13) uporaba ąportnih objektov
14) proizvodi, povezani s pogrebnimi storitvami	14) pogrebne storitve
	15) storitve javne higiene

Zbornica je prosila Ministrstvo za finance, strokovno sluľbo za DDV za razlago za pojasnitve nekaterih odprtih vpraąanj. Odgovore pričakujemo v začetku maja in jih bomo v naslednji ątevilki objavili.

Postavili smo naslednja vpraąanja:

Zobozdravstvene storitve - zobotehnik; Iz ZDDV je moľno ugotoviti, da so zobozdravstvene storitve, ki jih opravlja zobotehnik, v okviru javnega zavoda in so opredeljene v Zakonu o zdravstveni dejavnosti v 4. točki 7. člena, neobdavčene z DDV.

Če pripomoček izdela strokovnjak v okviru javnega zavoda, ti proizvodi niso obdavčeni po 26. členu ZDDV in 50. členu pravilnika o izvajanju DDV. Po 25. členu ZDDV in 41. členu pravilnika o izvajanju ZDDV, pa se od prometa blaga in storitev plačuje DDV po zniľani 8-odstotni stopnji, pod katero se uvrąčajo zobotehniki, ki niso zaposleni v javnem zavodu. V primeru, če te iste storitve opravlja zobotehnik v okviru zasebne dejavnosti, pa so obdavčene z DDV.

Predlagamo, da bi morale biti vse zdravstvene storitve izenačene glede DDV, ne glede na to, kdo te storitve izvaja (torej oprostitev).

Vsebina računa - tajnost podatkov; 5. točka 34. člena ZDDV zahteva, da mora račun vsebovati podatke o vrsti in količini opravljenih storitev, ki jo zdravnik oz. zobozdravnik zaračuna svojim pacientom. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, ąt. 8/90) v prvem odstavku 8. člena določa, da se osebni podatki smejo zbirati, obdelovati, shranjevati in posredovati samo za namene, določene v zakonu, ali za namene, razvidne iz privolitve posameznika, in ne smejo biti uporabljeni na način, ki ni zdruľljiv s temi nameni. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, ąt. 9/92, 26/92, 37/95 in 8/96) v prvem odstavku 51. člena določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolľni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliąčinah in posledicah tega stanja. Tretji odstavek pa določa, da se podatki iz prvega odstavka ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti. Dolľnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca razreąi prizadeta oseba sama ali sodiąče. Iz navedenih dejstev izhaja, da račun, ki ga bo izstavil zdravnik, ne bo smel vsebovati podatkov, ki se nanaąajo na zdravstveno stanje posameznika in na specifikacijo opravljene storitve pri njem.

Kartoteka - poslovna dokumentacija: Ali je po ZDDV kartoteka pacienta poslovna dokumentacija, v katero ima vsak davčni inąpektor moľnost vpogleda, ali gre za dokumentacijo, v katero ima vpogled le nadzorna komisija, ki izvaja strokovni nadzor s svetovanjem na podlagi pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Uradni list RS, ąt. 56/94 in 16/99), ki ga kot javno pooblastilo izvaja Zdravniąka zbornica Slovenije. Poleg tega pa je treba upoątevati tudi zgoraj navedeni prvi odstavek 51. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa poklicno skrivnost.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne poravna v celoti stroąkov zdravstvenih storitev, ki jih zakon o zdravstveni dejavnosti uvrąča med zdravstvene storitve na primarni ravni. Zdravniąka zbornica Slovenije je sprejela pravilnik o zdravniąki tarifi (Uradni list RS, ąt. 54/95 in 57/98), na podlagi katerega javni zavodi, zdravniki in zobozdravniki zaračunavajo zdravstvene storitve pacientu (zdravniąka spričevala, potrdila itd.). Spraąujemo, ali so navedene zdravstvene storitve tudi obdavčene z 19-odstotno stopnjo DDV, glede na dejstvo, da gre za opravljanje zdravstvene storitve in oskrbe.

Tu je navedenih le nekaj vpraąanj. Kot rečeno, odgovore na zgornja vpraąanja vam bomo posredovali, vi pa nam lahko zastavite tudi svoja dodatna vpraąanja. Za krająe informacije in odgovore smo vam na voljo po telefonu vsak dan v okviru uradnih ur (tel.: (061) 30 72 131) (tudi objavljene v tej ątevilki), druga odprta vpraąanja pa naslovite na e-mail: jozica.osolnik@zzs-mcs.si ali na fax: (061) 30-72-109.

Podpisi pod tabelami za članek Davek na dodano vrednost:
 

Tabela 2: Mesečni obračun DDV

Tabela 3: Račun, izdan davčnemu zavezancu

Tabela 4: Račun, izdan končnemu potroąniku

Tabela 5: Knjiga prejetih in izdanih računov

	prejąnji članek	naslednji članek