Elizabeta Bobnar Najľer

Vsakodnevno soočanje z medijskimi sporočili v gledalcih in bralcih vzbuja prepričanje, da ľivimo v zelo nevarnem svetu. Najpomembnejąe novice (prve v poročilih ali na prvi strani časopisa) so zgodbe strahu, nevarnosti, katastrofe, tveganja. Čeprav vemo, da je deleľ, ki ga mediji namenijo katastrofalnim novicam, precenjen glede na svojo realno vrednost za naąe ľivljenje, vendarle pogledamo, prisluhnemo in preberemo. Medijske hiąe se zavedajo človeąkih reakcij in na njih gradijo naprej. Pritegne (gledalca, bralca, posluąalca in s tem kapital), kar vzbuja občutke tveganja, povezano s sladko-grenkim priokusom privoąčljivosti, da se straąno dogaja drugim in drugje.

Privzet vzorec poročanja je dovolj močan, da ga vse bolj (ne izključno) privzemajo tudi prispevki o prizadevanjih za reąevanje ľivljenja. S staliąča medijev je poročanje o dnevni rutini v bolniąnici ali ambulanti, ko se reąuje na tisoče usod, nezanimivo. Povzemajo ga v večini v statističnih rubrikah (rodili so se...). Kljub temu, da prav pri vsakem zdravstvenem posegu (na primer porodu) obstaja določeno tveganje, postane medijsko odmeven poseg, ko se primeri nehotena, a statistično moľna napaka, ko se tveganje konča tragično. Po zgledu odmevnih novic na najpomembnejąih objavnih mestih.

Pred kratkim sem brala rezultate ameriąke raziskave o uporabi besede "tveganje" v medicinskih člankih. V letih od 1967 do 1972 se je beseda pojavila v okoli 1.000 člankih, v obdobju od 1986 do 1991 pa v 80.000. Ni verjetno, da se je tveganje v nekajletnem razmiku resnično tako povečalo. ©e zlasti, če vemo, da se podaljąuje pričakovana ľivljenjska doba, da raste ľivljenjska raven.

Spremenil se je odnos do tveganja. Ljudje se vedno bolj zavedajo njegovega obstoja in stopenj. Ocena verjetnosti tveganja za najrazličnejąa področja je postala v osemdesetih modna zadeva, kot potencialna nosilka občutka katastrofičnosti zelo dobrodoąla v medijih. V tem okviru celo objava statističnih podatkov o preľivetju (poudarek na ľivljenju) bolnikov z rakom, odstotek preľivelih je vedno viąji, postane katastrofična novica - saj jih določen (znan in zapisan) odstotek ne preľivi. Tako objava pozitivne novice z (ne)ustreznim poudarkom, dobi negativno konotacijo. Kot taka v ljudeh vzbudi skrb, čeprav je vzrokov za skrb vedno manj. S takim načinom poročanja o pozitivnih novostih mediji lahko odločilno poseľejo na sivo območje med realno, merljivo in obvladljivo verjetnostjo tveganja ter subjektivno dojemanje verjetnosti tveganja. Slednje je za posameznika enako realno kot znanstveno merljivo.

Pri medijih je ąe posebej pomembno, da se zavedajo, da ima objava laľne dramatične novice, ki jo sproľi posamezna skupina s povsem določenimi cilji, lahko zelo ąiroke posledice. Lep je primer, ko je skupina konkurenčnih proizvajalcev pred leti sproľila govorice, da je plastika, iz katere je v Evropi narejenih večina otroąkih igrač, kancerogena. Čeprav je podjetje sporočalo rezultate dolgoletnih znanstvenih raziskav, ki so dokazovale, da so igrače varne, je bila pozornost medijev usmerjena v "verjetno zelo hudo tveganje". Za starąe je bilo to v tistem trenutku popolnoma realno tveganje, zato je prodaja plastičnih igrač padla, porasla pa prodaja pliąastih in lesenih. Govorice o potencialni nevarnosti so bile tako vplivne, da je zadevo na koncu obravnavala evropska komisija, ki je mukoma dopovedala drľavljanom Evropske unije, da so igrače varne. Ni pomembno posebej poudarjati, kdo je sproľil govorice.

Odgovornost medijev je vsakokratno zavedanje, da so moľna tveganja v zaznavanju ljudi enakovredna realnim tveganjem. Tragična smrt posameznika zaradi zdravniąke napake zagotovo ne pomeni, da je slovensko zdravstvo zanič. Senzacionalnost novice pa v zavesti ljudi okrepi nerealno tveganje in ąiri nezaupanje. Zagotovo je neskladno z osnovnimi načeli poročanja, da bi mediji načrtovali dolgoročno strategijo obvladovanja tveganja. Ostaja pa grenak priokus, da ąirjenje območja nerealnega tveganja lahko pripelje do vzpostavitve drugih oblik zaupanja pacientov v paramedicinske sfere.

	prejąnji članek	naslednji članek