(3. del)

Kruta življenjska izkušnja je nezakonsko rojenega Oražna, dobrega človeka in premožnega dediča brez potomcev prepričala, da lahko podobno zaznamovani mladini olajša življenje. Takšna oporoka je bila plod njegove bodoče izkušnje in človeške veličine hkrati. Nastala je leta 1919, kmalu po ženini smrti. Svoje premoženje je zapustil revnim študentom medicine. Ustanovna listina določa, da se stavbi na Wolfovi 12 in Dolenjski c. 23 v Ljubljani preuredita v Oražnov dijaški dom (ODD). Oporoka onemogoča prodajo študentom namenjenih poslopij. Čeprav je Oražen sprva nameraval zagotoviti mesta le študentom, ga je pogovor z dr. M. Černičem prepričal, da je velikega pomena pomagati že dijakom. Tako je Oražen dodelil 15 mest nezakonskim srednješolcem. Za pridobitev mesta v ODD veljajo danes podobni kriteriji kot za ostale študentske domove. Za to skrbi kuratorij Medicinske fakultete. Prve študente medicine je Oražnov dom sprejel že leta 1925. V ta namen je bila preurejena tudi hiša na Dolenjski cesti. Čeprav seznam vseh dosedanjih "Oražnovcev" ne obstaja, si lahko predstavljamo, da je na 60 ležiščih - toliko jih je danes - v dobrih sedmih desetletjih užilo ugodnosti cenenega in kakovostnega bivanja resnično veliko študentov.

Oražnova domačija v Kostanjevici je bila 1997 lepo preurejena v njemu posvečeno spominsko sobo, opremljeno s predmeti iz njegove zapuščine.

Oražnov zaklad, sestavljen iz nakita, zlatnine in srebrnine, diamantov, rubinov, granatov in drugega, je doživel posebno usodo. Sprva je bil shranjen v eni izmed ljubljanskih bank, leta 1938 pa so ga zaradi varnosti vzidali na notranje dvorišče Univerze. Za skrivališče so vedeli le prof. Bl Lavrič, še nekdo neidentificiran z Medicinske fakultete in upravnik ODD. Kljub silnemu iskanju zaklada, ga ni našla ne stara jugoslovanska vojska, ne gestapo, ne udba. Okoli 1960 so se na Medicinski fakulteti odločili, da bodo zklad odkopali. Takratni dekan prof. J. Milčinski je dal zaklad predelati v dekanske insignije: verigo in prstan.

Fundacij, kakršna je Oražnova, Slovenci skorajda ne poznamo. Naj vzoru Knaflja, Oražna, Trstenjaka in drugih veličin sledijo tudi drugi.

Stotrideset-letnica rojstva dr. Oražna je lepa priložnost, da se še živeči Oražnovci s hvaležnostjo v srcu poklonijo svojemu dobrotniku. Priložnostni izid knjige o njem, delo zgoraj podpisanih, v založništvu Medicinske fakultete, pa bo iztrgal minljivosti človeškega spomina trajne vrednote humanista dr. Ivana Oražna.

Srečanje "Oražnovcev vseh generacij"

Spoštovani oražnovci, drage kolegice, dragi kolegi!

Z namenom počastitve 130 letnice rojstva tega velikega moža in z željo po osvežitvi njegovega spomina in prijetnih trenutkov, ki smo jih preživeli kot stanovalci Oražnovega doma, prireja Medicinska fakulteta

Z avtobusi se bomo iz Ljubljane, oziroma glede na prijave tudi iz drugih središč Slovenije, odpeljali v Kostanjevico, kjer si bomo pod strokovnim vostvom ogledali rojstno hišo in spominsko sobo dr. Ivana Oražna. Po kulturnem delu programa bomo nadaljevali z družabnim srečanjem do poznih popoldanskih ur.

Poleg Medicinske fakultete, ki je generalni pokrovitelj, sta svojo aktivnost pri organizaciji potrdila tudi Zdravniška zbornica in Zdravniško društvo. Za sodelovanje smo prosili tudi Ministrstvo za zdravstvo.

Pričakujemo, da se bo tega srečanja, ki bo pomenil uvod v praznovanje 80-letnice Medicinske fakultete, udeležila velika večina nekdanjih stanovalk in stanovalcev Oražnovega doma ter njihovih zakoncev, ne glede na starost in kraj bivanja. Vabimo vas, da se na srečanje prijavite s spodnjo prijavnico.

V primeru, da se srečanja ne nameravate ali ne morete udeležiti, vas kljub temu vljudno prosimo, da izpolnite zgornji del prijavnice. Na žalost se v toku zgodovine niso ohranili seznami stanovalcev Oražnovega doma. Z izpolnjeno prijavniso na mdobte pomagali, da dopolnimo seznam. Za Vaše sodelovanje se vam najvljudneje zahvaljujemo.

Izpolnjeni obrazec za srečanje ali zgolj za dopolnitev seznama pošljite na naslov: Tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, s pripisom "Srečanje Oražnovcev".

Obvestite tudi druge, še posebej kolege, ki bivajo v tujini in zamejske Slovence, ki so v času študija prebivali v Oražnovem domu in ne prejemajo revije Isis.

Ob tej priliki Vas tudi vabimo, da opišete katerega od številnih nepozabnih dogodkov iz časa bivanja v Oražnovem domu in pošljete za objavo v revijo Isis.

V pričakovanju snidenja Vas toplo pozdravljamo,

	prejšnji članek	naslednji članek