Ali je Hudič blagoslov ali prekletstvo?
Ali je herezija blagoslov ali prekletstvo?
Ali je bolečina blagoslov ali prekletstvo?
Ali je bolezen blagoslov ali prekletstvo?
Ali je medicina blagoslov ali prekletstvo?
Ali je zdravilstvo blagoslov ali prekletstvo?

V svoji znameniti knjigi Zgodovina Hudiča ter zamisel o zlu1 Paul Carus poroča o starki, ki je vsak večer v svoji molitvi prosila Boga, naj spreobrne Hudiča. Carus je svojo knjigo napisal pred skoraj sto leti in vse se zdi, da so bile starkine molitve pri Bogu neuspešne. Hudič veselo (ali žalostno) živi dalje; zdi se, da je nesmrten.

Ko sem knjigo odkril, prebral in prevedel obsežne odlomke, sem se začel spraševati. Po eni strani ne vem(o), ali Bog je, ali Boga ni. Po drugi strani pa si upam našteti kar nekaj dokazov, da Hudič je. In ko sem se o tem pogovarjal s teologi, mi je zaprlo sapo, ko so mi povedali, da je po sodobnih teoloških konceptih Hudič del Boga in da je bolje ne se vprašati, kaj Bog je, temveč kaj Bog ni.

Se pravi, danes me je obsedel Hudič in skoraj brez premora razmišljam o včerajšnjem pogovoru. O njem bi lahko napisal filozofsko razpravo, o možnosti, ali človek lahko (sam od sebe) spozna, kaj je prav ali narobe, kaj je dobro ali zlo.

Slovensko zdravniško društvo je 12. maja 1998 organiziralo zanimiv pogovor o zdravilstvu, kjer sem upal najti nekaj odgovorov na zgornja vprašanja. Pogovor je bil sijajen, zame skoraj doživetje. K temu je bistveno prispeval večkraten poziv moderatorja, prof. Drinovca k strpnosti in to mu je uspelo - celo pri meni. Prvi del je bil namenjen predstavitvam vabljenih gostov: N. Židov: Alternativna medicina v Sloveniji; Z. Domančić: Zdravilstvo, kot ga dojema izvajalec - nezdravnik; P. Papuga: Predstavitev in ovrednotenje nekonvencionalnih zdravilnih metod ter stanje nekonvencionalne medicine v Evropi; J. Trontelj: Medicinska izhodišča Komisije za medicinsko etiko pri pripravi Stališč o zdravilstvu; A. Polajnar Pavčnik: Pravni vidiki zdravilstva; J. Zajec: Zdravilstvo z vidika Ministrstva za zdravstvo; M. Horvat: Zdravilstvo s stališča Zdravniške zbornice Slovenije.

Razmišljam, kaj medicina je in kaj medicina ni. In v zvezi s tem o podvprašanju: Ali je zdravilstvo blagoslov ali prekletstvo?

Ne morem opisati, s kakšno napeto radovednostjo2 sem pričakoval predstavitev zdravilca, gospoda Domančića. A ko sem - na srečo dovolj zgodaj - slišal razlago, da kozmična in zemeljska energija v človeka vstopata skozi glavo oz. noge in da se srečata v spinalnem kanalu (upam, da moja reprodukcija njegovega predavanja ni preveč samovoljna), sem prenehal poslušati. Čakal sem, da bo predavatelj končal. Ko sem to dočakal, sem ugotovil, da se je sicer skliceval na nakakšne obskurne avtoritete, da pa ni povedal nič. V repliki je nato najprej citiral Goetheja in govoril še enkrat, morda celo malo vzvišeno, a tudi tokrat ni povedal nič.

Moj miselni tok je oblikovalo mnogo dejavnikov, vendar bom izrecno omenil le dva:

1. Trd, a kristalno jasen prikaz M. Horvata o simptomatskem ali kavzalnem zdravljenju ter o napakah zdravnikov (medicine), zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri zdravilcih. Na koga naj se obrne bolnik, ko (če) v diagnostičnem postopku potuje skozi verigo bleščečih aparatur, pri tem pa sploh ne vidi zdravnika tiste stroke? Kdo je za bolnika odgovoren?
2. Mehak, strpen in skoraj kontemplativen prikaz J. Trontlja. Zdelo se mi je, da med vrsticami govori, da nisem jaz tisti, ki vse vem.

Med različnimi izvajanji in razpravami sem tehtal dve možnosti.

1. Prva možnost - načelo regulacije: V slogu (papeške ali CK-jevske) nezmotljivosti določiti kaj je prav in kaj je narobe, potegniti jasno mejo, postaviti zakon ter prepovedi, zapovedi in kazni.
2. Druga možnost - načelo popustljivosti: Ker ničesar ne vemo, nimamo stališča; stvari naj se razvijajo, kot to določa tok dogodkov.

Obe možnosti sem zavrgel in se odločil za tretjo:
3. Tretja možnost - načelo deregulacije: Zdravnik je svoboden, t.j. odgovoren človek. Svobodno, t.j. odgovorno se odloča za način zdravljenja. Se pravi, odgovorno ravnanje izključuje vsako lahkomiselnost; odgovorno ravnanje zajema tudi zavest (zavedanje) človeka o tem, kaj počne ter posledice. To načelo zahteva tudi analizo ravnanja, zakaj le analiza (seveda z znanstveno metodo) lahko pokaže, ali je zdravnik ravnal prav ali narobe.

Torej se le zdravnik lahko ukvarja z zdravilstvom; nanj bo gledal kritično, prav tako kot na vsako drugo novost v medicini.

Nekoč sem slišal trditev, da se krščanstvo ni nikoli udejanjilo. Da to, kar danes razumemo pod pojmom krščanstvo, sploh ni krščanstvo. O tem seveda lahko razpravljamo.

Slišali smo tudi trditev, da se socializem ni nikoli udejanjil. Da to, kar smo nekoč razumeli pod pojmom socializem, sploh ni bil socializem. Tudi o tem lahko razpravljamo. Lahko vključimo celo vprašanje, ali je sreča ali smola, da nam ni bilo dano doživeti pravega, floridnega socializma.

Nedvomno pa je, da se medicina ni nikoli udejanjila. Medicina je namreč znanstvena in humanistična disciplina; zdi se, da se je znanstvena plat tako razbohotila, da je skoraj do kraja zatrla svojo humanistično vsebino. Zdi se celo, da se od udejanjanja medicine vse bolj oddaljujemo.

Zdravilstvo je torej dobro zlo, blagoslov, ki nam kaže, kaj naša medicina ni.

Razprava o zdravilstvu je bila tudi blagoslov zame. Spomnila me je,

• da zdravniku ni treba biti policaj;
• da je dobro, če je strpen in da zna poslušati;
• da s prepovedjo ali zapovedjo ni mogoče odpraviti napak;
• da človek (zdravnik) svojo napako identificira tako, da je ne ponavlja;
• da je odgovornost pot, ki nima konca;
• da Hudič (karkoli že pomeni ta pojem) gotovo je, da ima v človekovi kulturi pomembno vlogo in da ni nič posebno hudega, če se je v obliki zdravilstva ugnezdil tudi v medicini.

Če bo ravnal odgovorno, pa ga bo nedvomno ugnal.

1The history of the devil and the idea of evil. Gramercy Books/Random House, New York, 1996 (ponatis).

2S takšno napeto radovednostjo sem doslej pričakoval in pričakal le dva naravna dogodka: Razmnoževanje pri kameli (seveda heteroseksualno, in vivo) ter porod pri kenguruju (video-posnetek).

	prejšnji članek	naslednji članek