V prvih dneh decembra 1997 je IGSC (International Gastro Surgical Club) v Atenah organiziral seminar, na katerem so predstavili nekatere novosti v diagnostičnih postopkih in metodah zdravljenja bolezni prebavil. Na povabilo organizatorja se je seminarja udeležila tudi manjša skupina zdravnikov iz Kliničnega Centra Ljubljana in Učne bolnišnice Maribor. IGSC je mednarodno društvo, ki so ga ustanovili leta 1988 in združuje zdravnike, ki se ukvarjajo z gastroenterologijo. Društvo je razširjeno v 83 deželah in doživlja v zadnjem obdobju velik razmah.V preteklih dveh letih je omogočilo ustanovitev petih centrov za podiplomsko izobraževanje po svetu. Društvo izdaja tudi cenjeno revijo Hepato-Gastroenterology. Seminar v Atenah je potekal v sodelovanju z Italijanskim združenjem bolnišničnih kirurgov, društvom ACOI. Predsedujoči kongresa, prof. N. J. Lygidakis, kot predstavnik IGSC in prof. Enrico Croce kot predstavnik italijanskega združenja, so ob otvoritvi seznanili prisotne z združitvijo in željami po plodnem sodelovanju.

Na seminarju so vabljeni predavatelji predstavili raznolike teme s področja gastroenterologije. Poudarjene so bile novosti v kirurgiji jeter, zlasti ob napredovalih malignih boleznih, napredek laparoskopske kirurgije in kirurških tehnik. Pomemben del predavanj je bil posvečen boleznim žolčnika in žolčnih poti, predstavljeni so bili tudi različni klinični protokoli zdravljenja bolnikov z napredovalimi, neoperabilnimi tumorji prebavil. Predavanja so obogatili video posnetki operativnih posegov in natančne analize metod zdravljenja po svetu. Nedeljeno pozornost je pritegnilo predavanje o prvih rezultatih genskega zdravljenja pri bolnikih z napredovalimi oblikami zločestih tumorjev prebavil. Predavanje z naslovom:"Gene therapy with Adenovirus and IL-2 in Unresectable Gastrointestinal diseases" je predstavil prof. F.N. Gilly iz Francije. Nesluten razvoj znanosti in tehnologije, v katerem še zlasti izstopata napredna računalniška tehnologija in napredek na področju tehnologije rekombinantne DNA, sta omogočila poseganje tudi v dedni zapis. Temeljno vodilo teh genetskih raziskav je seveda uporaba genskega zdravljenja v klinični medicini. Vprašanja o tem, kaj zmoremo, pa seveda vedno znova naletijo na dvome in razmišljanja o tem, kaj smemo in kaj je etično. Povsod po svetu je to resen problem, ki ga skušajo reševati v skladu s sprejetimi etičnimi merili in uveljavljeno zakonodajo. Pomemben cilj razvoja genske tehnologije in razumevanja dednosti vidijo zlasti v napovedovanju ogroženih skupin ljudi in seveda pravočasnega preventivnega ukrepanja pri njih. Zelo odmevno je bilo tudi predavanje z naslovom: " Angiogenesis in Gastrointestinal Malignancies", ki ga je predstavil prof. L. M. Ellis iz ZDA in v katerem je opozoril na nekatera nova spoznanja o ožiljenosti tumorjev prebavne cevi.

Tridnevni seminar je bil prepoln informacij, zanimivih mnenj, dvomov in razmišljanj. Običajno takšna izobraževanja predstavijo možnosti medicine v razvitih deželah, s tem pa tudi omogočijo primerjave in kritični pogled na razmere pri nas. Temeljni problem, ki bo verjetno v naslednjih letih v našem okolju še bolj očiten, je zagotoviti sredstva za raziskovalno delo in napredek medicine. Vse bolj postaja namreč jasno, da vedenje in znanje o določenih metodah zdravljenja in diagnostičnih postopkih, še ne omogoča postopke tudi izvajati v vsakodnevnem, pa četudi vrhunskem kliničnem delu.

Prijeten vtis so na avtorja tega prispevka naredili ne samo znanost in podatki, ki so bili predstavljeni, temveč tudi nevsiljiva prijaznost gostitelja, prof. N. J. Lygidakisa. Nedvomno so takšne oblike sodelovanja tudi priznanje našemu delu.

	prejšnji članek	naslednji članek