Za uspešno zdravljenje raka sečnega mehurja je potrebno sodelovanje zdravnikov različnih strok. Z razvojem kirurške tehnike se je zmanjšala smrtnost po velikem kirurškem posegu, kot je radikalna cistektomija, izboljšali so se načini izpeljave urina, ki omogočajo večje udobje bolnika brez zunanje vrečke. S transuretralno resekcijo raka sečnega mehurja, kemoterapijo in radioterpijo pa je možno pri nekaterih bolnikih sečni mehur ohraniti. Napredek je tudi pri poznavanju prognostičnih faktorjev, ki bodo omogočili pravilnejšo odločitev glede načina zdravljenja raka sečnega mehurja.

Prim. Franc Urlep, dr. med. je v svojem predavanju poudaril pomen družinskega zdravnika predvsem pri pravočasni napotitvi k specialistu pri sumu na raka sečnega mehurja, negi bolnika po odpustu iz bolnišnice in skrbi za kakovost njegovega življenja v domačem okolju. Najučinkovitejše zdravljenje pa je zagotovljeno le s trajnim sodelovanjem kliničnih specialistov z bolnikovim izbranim zdravnikom, ob pomoči svojcev v družini.

Prof. Dr. Vera Pompe Kirn, dr. med. in mag. Neva Volk, dr. med., sta predavali o epidemioloških značilnostih raka sečnega mehurja v Sloveniji. Incidenca raka sečnega mehurja v Sloveniji in v večini dežel po svetu narašča. V Sloveniji je bila z vrednostjo 12/100.000 med nižjimi v Evropi. Leta 1994 je zbolelo 116 moških in 49 žensk. Upoštevani so bili le invazivni raki sečnega mehurja. Pri ženskah je incidenca 3 krat manjša kot pri moških. Incidenca se s starostjo veča. Pri kadilcih je ugotovljeno štirikrat večje tveganje kot pri nekadilcih. Tveganje za nastanek raka sečnega mehurja večajo tudi kemikalije, ki jih uporabljajo v kemični industriji, kot so: benzidin, 2-naftilamin in 4-aminobifenil.

Patohistološko diagnostiko raka mehurja sta podala prof. dr. Andrej Mašera , dr. med in doc. dr. Zdenka Ovčak, dr. med. Prikazala sta patologijo tumorjev sečnega mehurja s posebnim poudarkom na prehodnoceličnem raku. Predstavila sta merila za oceno stopnje anaplazije, predmaligne spremembe in nekatere dodatne diagnostične in prognostične možnosti. Opisane so histološke značilnosti hiperplazije, displazije in karcinoma in situ ter njihove povezave s prehodnoceličnim karcinomom sečnega mehurja. Pomembna je ugotovitev, ali tumor vrašča v lamino proprio in še pomembneje, ali je prodrl v mišično steno mehurja. Predpogoj za zadovoljive odgovore je pravilno odvzet biopsijski vzorec, ki naj zajame tudi mišično plast.

Prim. asist. dr. Ciril Oblak, dr. med. je v svojem prispevku "Biologija raka sečnega mehurja" prikazal pregled manj znanih in uporabljanih prognostičnih dejavnikov. Določamo jih lahko v tumorskem tkivu, krvi in v seču. Del površinskih rakov lahko napreduje v invazivne in metastatične oblike. Zaradi velike heterogenosti in nepredvidljivosti tumorjev so osnovni prognostični dejavniki pogosto nezadostni za predvidevanje poteka bolezni in izbiro najustreznejšega načina zdravljenja. Zato bo pomembno določanje dodatnih prognostičnih dejavnikov.

Prim. Milan Žuntar, dr. med. in Sandi Poteko, dr. med. sta predavala o diagnostiki raka sečnega mehurja. Pri tem je izredno pomemben natančen klinični pregled. Najpogostejši simptom pri raku sečnega mehurja je neboleča intermitentna mikro ali makrohematurija, ki se pojavi v 85%. Iritativni simptomi, kot so pogoste, urgentne ali boleče mikcije, se pojavijo pri karcinomu in situ ali pri invazivnem raku sečnega mehurja. Podobni simptomi so lahko prisotni pri bakterijskem vnetju sečnega mehurja ali pri intersticielnem cistitisu. Bolečine so prisotne v napredovalem stadiju. Pri začetnem stadiju raka sečnega mehurja je klinični status bolnika najpogosteje normalen. Izrednega pomena je analiza seča. Zato moramo pri vsaki mikrohematuriji pomisliti na maligno bolezen sečil. Vse bolnike s sumom na raka sečnega mehurja je potrebno cistoskopirati. S pomočjo transuretralne resekcije in palpacije v narkozi, pridobimo tkivo za histološko preiskavo in sočasno klinično ocenimo stadij raka mehurja.

Kontrastne rentgenske preiskave sečil in zlasti intravenska urografija imajo pomembno vlogo v odkrivanju rakov sečnega mehurja, odkrivanju sočasnih tumorjev zgornjih sečil, odkrivanju recidivov po terapiji in ocenjevanju zgornjih sečil po izpeljavah sečevodov, je v svojem referatu poudarila Babnik Peskar Darja, dr. med.

O "Ultrazvočni diagnostiki pri bolniku z rakom sečnega mehurja" je imela predavanje mag. Alenka Višnar Perovič, dr. med. Ultrazvočna transabdominalna preiskava je občutljiva preiskovalna metoda, ki neinvazivno odkriva spremembe stene sečnega mehurja. Priznana je kot osnovna presejalna metoda pri bolnikih s hematurijo. Odkriva tumorje, ki presegajo 2-3 mm. Izkušeni preiskovalec lahko z enako zanesljivostjo opredeli razširjenost tumorja kot računalniška tomografija.

Računalniška tomografija (RT) in magnetna resonanca (MR) sta slikovni metodi, ki sta bistveno izpopolnili diagnostiko sečil. Asist. dr. Erika Brenčič, dr. med. je v svojem referatu "Pomen RT in MR v diagnostiki bolnika z rakom mehurja" prikazala možnosti novejših slikovnih preiskav. Zaradi natančnega prikaza morfologije in topografije organov v trebuhu sta RT in MR pomembni predvsem za zamejitev bolezni in za zasledovanje uspešnosti zdravljenja. RT preiskava zaradi dobre kontrastne resolucije dokaže prisotnost perivezikalne infiltracije, MR pa je bolj občutljiv kot RT pri odkrivanju infiltracije v perivezikalno maščevje, prostato in semenske mešičke. Pri odkrivanju zajetih bezgavk sta RT in MR enaka.

O vlogi citologije in pretočne citometrije v diagnostiki tumorjev sečnega mehurja je predavala dr. Ana Pogačnik, dr. med. Sečna citologija je primerna za odkrivanje raka pri simptomatsko in asimptomatsko ogroženih ljudeh. Prav tako je primerna za spremljanje bolezni med zdravljenjem raka sečnega mehurja in po njem za odkrivanje recidivov. Izpiranje mehurja povečuje občutljivost metode, ker zaradi pritiska izpiralne tekočine dobimo v vzorcu veliko celic iz vseh plasti epitelija. Pretočna citometrija kot diagnostična metoda predvsem povečuje zanesljivost ugotavljanja recidivov pri bolnikih, zdravljenih zaradi raka sečnega mehurja s kombinirano operacijsko, kemo in radioterapijo.

Cistektomije zaradi raka sečnega mehurja so obsežne in dolgotrajne operacije, zato je " pomembna predoperativna priprava bolnika z rakom sečnega mehurja " sta v svojem referatu poudarili prim. Metka Pevec Gašperin, dr. med. in asist. mag. Neli Vintar, dr. med. Potrebna je zaščita pred globoko vensko trombozo in pljučno embolijo. Priporočljivi so profilaktični odmerki nizkomolekularnega heparina (Frahepan, Logiparin 3000 E s.c./dan). Z avtotransfuzijo preprečimo možen prenos hepatitisa B in C, virusa HIV ter drugih bolezni.

Površinski rak sečnega mehurja predstavlja dve tretjini rakov sečnega mehurja. Njegovo zdravljenje se razlikuje od zdravljenja mišično invazivnega raka. Zdravimo ga s transuretralno resekcijo in v primeru recidivov dodatno z adjuvantno intravezikalno terapijo z instilacijo kemotreapevtikov ali z BCG vakcino. Zdravljenje z BCG vakcino sproži nespecifični imunski odgovor in je uspešnejše kot intravezikalno zdravljenje s kemoterapevtiki, je v svojem referatu "Zdravljenje površinskega raka sečnega mehurja" povedala asist. Mirjana Žumer Pregelj, dr. med.

Prim. Gregor Homan, dr. med. je predaval o kirurškem zdravljenju raka sečnega mehurja. Radikalna cistektomija je najuspešnejši način zdravljenja mišično invazivnega raka mehurja, ki še ni metastaziral. Za starejše bolnike in bolnike v slabši telesni kondiciji zaradi drugih bolezni pa cistektomija ni vedno najprimernejši način zdravljenja in je potrebno izbrati druge načine - kemo ali radioterapijo.

V referatu "Izpeljava seča po radikalni cistektomiji zaradi raka sečnega mehurja" je asist. mag. Boris Sedmak, dr. med. poudaril pomen izbora najustreznejše izpeljave seča za bolnika. Novejše operativne tehnike omogočajo poleg inkontinentnih tudi kontinentne izpeljave seča. Kontinentne izpeljave seča so tehnično bolj zapletene, vendar omogočajo večje udobje za bolnika.

O paliativnem zdravljenju napredovalega raka sečnega mehurja je predaval asist. mag. Andrej Kmetec, dr. med. Izbira paliativnega zdravljenja je odvisna od kliničnega stanja bolnika. Simptomi, ki so v ospredju, so predvsem obilna hematurija, dizurične težave in obstrukcija zgornjih ali spodnjih sečil ter bolečina. V terminalnem stadiju bolezni ni na voljo uspešnih metod zdravljenja. Odločamo se za kombinacijo standardnih operacijskih in endoskopskih metod.

Pomembno je zdravljenje bolečin po velikih uroloških operacijah. Z zdravljenjem postoperativne bolečine se zmanjša stresni odgovor, ki zavre ali okvari delovanje različnih organskih sistemov, sta v svojem referatu predavali asist. mag Neli Vintar, dr. med. in prim. Metka Pevec Gašperin, dr. med. Epiduralna analgezija je najučinkovitejša metoda zdravljenja pooperativne bolečine pri bolnikih po cistektomiji. Ta metoda v največji meri zmanjša kirurški stres in s tem ublaži njegove škodljive posledice.

Asist. Miro Mihelič, dr. med. je imel predavanje "Regionalna kemoterapija napredovalega raka sečnega mehurja". Metoda je redkeje uporabljana in ima mesto pri zdravljenju napredovalega raka sečnega mehurja, predvsem za blažitev simptomov.

Doc. dr. Tanja Čufer. dr med, prim. Jožica Červek, dr. med., mag. Borut Kragelj, dr. med., Simona Borštnar, dr. med., asist. Mirjana Žumer Pregelj, dr. med. so imeli predavanje z naslovom "Kombinirano zdravljenje invazivnega raka sečnega mehurja". Kombinirano zdravljenje s transuretralno resekcijo raka sečnega mehurja združeno s kemoterapijo po shemi MCV (metotreksat, cisplatin, vinblastin) in obsevanjem lahko pri določenih bolnikih ohrani mehur. Te bolnike je potrebno pozorno slediti, v primeru lokalnega recidiva pa je indicirana cistektomija.

Mag. Borut Kragelj, dr. med. je predaval o pomenu radioterapije pri zdravljenju bolnikov z invazivnim prehodnoceličnim karcinomom sečnega mehurja. Cistektomija omogoča boljšo lokalno kontrolo bolezni, vendar je radioterapija ohranila svoj pomen zaradi manjše morbiditete in zaradi možnosti ohranitve mehurja.

Zdravljenje neinvazivnega raka sečnega mehurja z laserjem so predstavili Karel Kisner, dr.med., Dejan Bratuš, dr. med. in Jana Stanovnik, dr. med. Rezultati so primerljivi s transuretralno resekcijo tumorjev mehurja, ob nekoliko manjši morbiditeti.

Doc. dr. Bojan Tršinar, dr. med in prim. Jožica Anžič, dr. med. sta imela predavanje o rabdomiosarkomu in drugih tumorjih sečnega mehurja pri otrocih. Tumorji mehurja so pri otrocih redki. Kombinirano zdravljenje rabdomiosarkoma s kemoterapijo, obsevanjem in operacijo nam danes omogoča, da lahko pri skoraj polovici bolnikov ohranimo sečni mehur in funkcijo sečnice ter dosežemo dokaj visoko stopnjo preživetja.

	prejšnji članek	naslednji članek