V obdobju po zadnjem rednem zasedanju skupščine Zdravniške zbornice Slovenije je imel izvršilni odbor 12 rednih sej in tri skupne seje s Skupščinskim svetom.

Nadaljevali smo prizadevanja za uveljavitev stališč Zbornice pri pogajanjih za Splošni dogovor za leto 1997. Pogajanja so se zaključila julija 1997, ko je o spornih vprašanjih odločila Vlade Republike Slovenije. Vlada je sprejela v končno besedilo večino pripomb Zbornice. Na žalost pa se je tudi letos odločila proti našemu predlogu prilagoditve storilnostnih normativov v zobozdravstvu na raven iz leta 1993. Največji dosežek je zagotovo črtanje storilnostnih normativov za ambulantno specialistiko iz besedila Dogovora.

S postopkom arbitraže je Zbornica nezadovoljna. Tudi letos ostali partnerji s strani izvajalcev niso podprli predstavnika Zbornice za pogajalca v arbitraži. Tudi letos so se odločili za predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov, ki mu Zbornica ni dala pooblastila za zastopanje. Ob tem smo pri vseh ostalih partnerjih tudi ostro protestirali.

Skupaj z Ministrstvom za zdravstvo in Zduženjem zdravstvenih zavodov smo dokončno uskladili predlog enotne Koncesijske pogodbe za osnovno zdravstvo in zobozdravstvo ter pri tem zastopali stališča, ki jih je naša skupščina sprejela v sklopu strategije delovanja Zbornice.

Na predlog sveta za izobraževanje zdravnikov smo sprejeli ukrepe, s katerimi lahko natančno preverimo znanje tujih zdravnikov, preden jim podelimo licenco. S tem smo postali praktično edina inštitucija v državi, ki ščiti slovenske državljane pred slabo izobraženimi zdravniki, ki čedalje bolj pritiskajo na naša vrata.

Po pripombah Ministrstva za zdravstvo na Pravilnik o sekundarijatu smo s korespondečno sejo skupščine prilagodili besedilo pravilnika mnenju ministrstva. Ko smo prilagojeno besedilo pravilnika poslali na Ministrstvo za zdravstvo, da bi dobili soglasje, ga je le-to poslalo službi za zakonodajo Vlade Republike Slovenije. Ta nam je poslala še približno dve strani pripomb. Na šestih sestankih s predstavniki ministrstva smo uspeli uskladiti vse pripombe in jih prevesti v redakcijske popravke. Tako ni bila potrebna ponovna obravnava na skupščini Zdravniške zbornice in 16. 12. 1997 smo dobili soglasje ministra za zdravstvo na ta pravilnik.

Skrbno in natačno smo oblikovali in pripravili Pravilnik o specializacijah zdravnikov, ki bo nedvomno prelomnega pomena v slovenskem zdravništvu. Slovenija se je z njim za velik korak približala Evropi, kjer naj bi za podiplomsko izobraževanje in izpopolnjevanje odgovarjali zdravniki sami. Sprejem tega pravilnika nam daje možnost, da bomo predpisano izobraževanje prilagodili evropskim normam. Ob tem pomeni nova zasnova specializacij tudi veliko odgovornost. S spremembami vsebin in trajanj specializacij bodo za slovenske zdravnike pravočasno odprta vrata na evropsko tržišče delovne sile - to bo glede na projekt S.L.I.M. tudi za zdravnike zelo odprto. Besedilo pravilnika smo do včeraj usklajevali z Ministrstvom za zdravstvo in obstaja velika verjetnost, da bomo v kratkem času po sprejemu na naši skupščini dobili tudi soglasje ministra. Skupaj s predlogom Zakona o zdravniški službi in Pravilnikom o sekundarijatu smo tako zdravniki postavili formalne temelje za naš del reorganizacije zdravstva v naši državi.

Septembra smo se začeli pripravljati na pogajanja za Splošni dogovor za leto 1998. Usmeritve smo potrdili tako na izvršilnem odboru kot na skupščinskem svetu. V dosedanjem poteku smo uspeli uveljaviti kar nekaj usmeritev. Najpomembnješe odprto vprašanje je ponovno predpisana storilnost za zobozdravnike. O rezultatih vas bomo obvestili v reviji Isis po koncu pogajanj.

Glede problematike plač zobozdravnikov pripravnikov smo nekajkrat pisali in se tudi osebno pogovarjali z ministrom. Na žalost zaradi restriktivnih ukrepov vlade zaenkrat niso uspeli zagotoviti proračunskih sredstev za plače pripravnikov. Minister pa mi je zagotovil, da zobozdravnikom pripravnikom ne bo potrebno več plačevati strokovnih izpitov. Minister in predsednik sindikata FIDES, dr.Konrad Kuštrin, sta prejela pobudo Zbornice, da bi z aneksom h kolektivni pogodbi iz mase sredstev za plače sekundarijev (približno 6%) zagotovili sredstva za plače zobozdravnikov pripravnikov. Pričakujem, da bomo stvar uredili v januarju 1998.

Največji delež časa in prizadevanj med obema sejama skupščine je izvršilni odbor posvetil sodelovanju pri pripravi predloga besedila Zakona o zdravniški službi. Na novo je napisan tudi tarifni del. Predlog zakona je v rokah strank vladne koalicije. Ko bomo seznanjeni z njihovimi pripombami in mnenji, da bomo lahko z veliko verjetnostjo sklepali na obliko končnega besedila, (predvidoma takoj po novem letu), bomo člani izvršilnega odbora ponovno obiskovali regije Zdravniške zbornice in se na zborih zdravnikov pogovarjali, ter sprejemali pobude in predloge.

Na področju mednarodnega sodelovanja smo postali polnopravni člani Evropskega združenja starejših bolnišničnih specialistov, European association of senior hospital specialists, AEMH; opazovalci Stalnega komiteja evropskih zdravnikov, Standing committee of European doctors, CP, imenovani so bili predstavniki Zbornice za sodelovanje v različnih sekcijah Evropskega združenja zdravnikov specialistov, European Union of Medical Specialists, UEMS.

Zdravniški zbornici Slovenije sta AEMH in EFMA (European forum of medical assocations and WHO) zaupala organizacijo rednih letnih plenarnih srečanj leta 2000. Tako bomo slovenski zdravniki leta 2000 organizatorji dveh pomembnih sestankov, na katerih se kreira tudi vpliv evropskih zdravnikov na evropsko zdravstveno politiko.

In nazadnje po mojem mnenju še najlepše in najpomembnejše. Dokončno smo vzpostavili vzorne, iskrene in prijateljske odnose s Slovenskim zdravniškim društvom, za kar se v skupnem imenu posebej zahvaljujem pedsedniku prof. dr. Pavlu Poredošu. Tako zdaj v Sloveniji skupaj z zdravniškim sindikatom FIDES deluje enoten, čvrst in močan blok slovenskih zdravniških organizacij. S tem je izpolnjen glavni predpogoj za uspešne rezultate.

Hkrati vas obveščam, da je s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije dobila vrnjene prostore na Dalmatinovi 10. Selitev v naše prostore predvidevamo pomladi 1998.
 

Odbor je imel v tem obdobju 10 sestankov, 8 na sedežu v Ljubljani, 22. maja v Portorožu in 18. junija v Mariboru. Delo lahko strnemo v nekaj zaključenih tem.

1. Priprava novega storitvenega sistema v zobozdravstvu. Čistopis "Bele knjige" je pripravljen, vendar se je, glede na zadnje zaplete, odbor odločil, da bo opravil dodatni razgovor s predstavniki odborov za zasebno dejavnost in socialno-ekonomska vprašanja. Po predstavitvi na izvršilnem odboru Zbornice bo tako pripravljena kot gradivo za pomladansko skupščino Zbornice.
2. Aktualni problemi v zobozdravstvu, posebno prehod zobozdravnikov v zasebno dejavnost in odnosi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V ta namen smo se predstavniki odbora trikrat sestali z vodstvom ZZZS. Probleme, ki se pojavljajo posebno pri delu zobozdravnikov koncesionarjev, bo odbor reševal skupaj z odborom za zasebno dejavnost.
3. Neurejeno financiranje pripravništva zobozdravnikov. Kljub nenehnim opozorilom Zbornice je dokončna rešitev tega problema še vedno v rokah Ministrstva za zdravstvo, ki mora izpolniti svoje obljube. Videti je, da bomo morali tokrat najti rešitev za zobozdravnike pripravnike v okviru Zbornice.
4. Usklajevanje delovanja zobozdravnikov v Zbornici. Zato so bili na 12. sejo odbora povabljeni vsi zobozdravniki, ki delujejo v drugih telesih Zbornice. Prav vsi so menili, da je potrebno take stike še okrepiti, še posebej z odborom za zasebno dejavnost in odborom za socialno-ekonomska vprašanja.

Glede na probleme, ki jim bomo tudi v bodoče namenili veliko pozornost, predlagam dva nova člana Odbora:

• dr. Vilma Šifrar Eniko, ki je že članica odbora za zasebno dejavnost, poleg tega še nimamo predstavnika gorenjske regije v našem odboru,
• dr. Eugen Komljanec iz obalnokraške regije, ki ji moramo glede na njene probleme in posebnosti nameniti še posebno pozornost.

V obdobju od zadnje skupščine je imel svet štiri sestanke. Največ dela je posvetil Pravilniku o specializacijah in Pravilniku o sekundarijatu. Očitno so pogoji, po katerih se trenutno odobravajo specializacije tujim državljanom v R Sloveniji, neusklajeni. Zato je svet sprejel pogoje, ki jih mora izpolniti tuj državljan za nastop specializacije in za pridobitev licence. Pogoje je potrdil izvršilni odbor Zbornice. Svet je sprejel tudi pogoje, s katerimi lahko tuj državljan prične dežurati v ustanovi, v kateri specializira. V skladu s strokovnim svetom Slovenskega zdravniškega društva smo pričeli pripravljati tudi strokovne vsebine specializacij, ki jih nameravamo v primerni obliki prilagoditi evropsko priznanim kriterijem.

Udeleževali smo se mednarodne dejavnosti s področja specializacij v okviru U.E.M.S. Obravnavali smo številne prošnje za pridobitev licence in jih zaključili ustrezno prej omenjenim pogojem.
 

Odbor za strokovno-medicinska vprašanja je v letu 1997 deloval v skladu s sprejeto strategijo, tako v pogledu dolgoročnega programa dela kot tudi realizacije kratkoročnih ciljev. V letu 1997 je imel 5 sestankov, na katerih so bile obravnavane in sprejete naslednje dejavnosti:

1. Strokovni nadzori s svetovanjem.
2. Reševanje pritožb pacientov nad delom posameznih zdravnikov.
3. Verifikacija strokovnih izobraževanj za izdajo soglasij za priznanje strokovnega izpopolnjevanja ob podaljševanju licence zdravnikom in zobozdravnikom.
4. Sodelovanje članov odbora v drugih telesih Zdravniške zbornice Slovenije pri prenovi in dopolnitvah Pravilnika o strokovnih nadzorih s svetovanjem in Pravilnika o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence.

K 1.

1. V maju smo organizirali posvet o problemih, administrativnih zadevah in pravnih vidikih strokovnih nadzorov s svetovanjem za vse člane nadzornih komisij.
2. Načrtovali smo 51 strokovnih nadzorov s svetovanjem pri zdravnikih iz naslednjih področij: splošna medicina 24 nadzorov, zobozdravstvo 8 nadzorov, specialisti 19 nadzorov .Uspeli smo zaključiti 26 nadzorov, 25 nadzorov pa je še v postopku iz naslednjih vzrokov: zapisniki o opravljenem nadzoru so v pripravi pri predsednikih komisij ali v pregledu pri nadzorovanih zdravnikih, Ministrstvu za zdravstvo in direktorjih Zdravstvenih zavodov ali niso dokončno določeni termini za izvedbo nadzorov.

Prvič je bil organiziran tudi strokovni nadzor s svetovanjem v bolnišnici ( Psihiatrična bolnišnica Ormož).

K 2.

K 3.

K 4.

1. Člani Odbora so pregledali in pripravili predloge sprememb in dopolnitev Pravilnika o strokovnem nadzoru s svetovanjem in jih predali pravni službi Zbornice, da jih pripravi za razpravo na naslednji skupščini Zbornice. Obenem so člani pregledali tudi vsebine obstoječih vprašalnikov za nadzorovane zdravnike in direktorje Zdravstvenih zavodov, ter jih ustrezno dopolnili in posodobili.
2. Člani odbora so pripravili pripombe in predloge sprememb Pravilnika o izdaji, podaljšanju in odvzemu licence. Aktivno sodelujejo tudi v skupnem telesu odbora in sveta za izobraževanje zdravnikov v komisiji za prenovo omenjenega Pravilnika, ki bo v celoti pripravila osnutek posodobljenega pravilnika do spomladanske skupščine Zbornice.

1. Člani odbora so se aktivno vključili v delo komisije za izdelavo normativov in pogojev zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev.
2. Člani odbora aktivno sodelujejo pri oblikovanju objektivnejšega načina vrednotenja izobraževanj, ki štejejo za podaljševanje licenc zdravnikom.
3. Člani odbora sodelujejo s sekcijami Slovenskega zdravniškega društva in različnimi Združenji pri reševanju zdravstvene problematike in vzpodbujanju kontinuiranega razvoja kakovostne oskrbe bolnikov.

Po prevzemu dolžnosti smo si člani odbora zadali nekaj nalog, ki smo jih opredelili tudi v strategiji delovanja Zbornice.

1. Sestanki odbora:
• Do sedaj smo imeli 6 rednih in 2 korespondenčna sestanka. Na rednih sestankih smo obravnavali širše tematike, zapisniki sklepov sestankov in gradivo je dosegljivo v arhivu Zbornice. Na korespondenčnih sestankih pa smo obravnavali posamezno vprašanje, ki je zahtevalo hiter odgovor.
• Med pomembnejšimi temami smo obravnavali prijavo kolega D.R. zaradi neupoštevanja Pravilnika o zdravniški tarifi. Vsem v prijavi navedenim kolegom smo poslali dopis, s katerim smo jih opozorili na problem ter jih zaprosili za odgovor. Naslove vseh kolegov, ki niso odgovorili, smo posredovali za nadaljnji postopek, skladno s Pravilnikom o nadzoru nad zdravniškimi tarifami na seji izvršilnega odbora Zbornice.
• Obravnavali smo problematiko višin kotizacij na strokovnih srečanjih in skladno s stališčem IO Zbornice poslali dopis tudi vodstvu Slovenskega Zdravniškega društva. Tema o zdravniških tarifah se nadaljuje še iz prejšne sestave OSE vprašanja. Trenutno je v fazi prevajanja celoten sistem specialističnih tarif, ki ga uporabljajo na Nizozemskem. To področje je zelo aktualno in po presoji OSE bi morali v Zbornici nastopati bolj usklajeno.
• Pripravili smo predlog za zavarovanje poklicne odgovornosti, nadaljnje postopke so izpeljale strokovne službe Zbornice.
2. V odboru smo pripravili dopolnitve Pravilnika o zdravniški tarifi, spremembe Pravilnika o skrbstvenem skladu, ki so bili sprejeti na spomladanski skupščini Zbornice. Za naslednjo skupščino Zbornice smo, skupaj s strokovnimi službami Zbornice, na novo pripravili Pravilnik o skrbstvenem skladu.
3. Odbor je prejel 34 vlog, od tega smo jih 27 rešili, 7 jih je še v fazi reševanja in jih bomo rešili predvidoma do konca leta 97.
4. V OSE smo, skladno s programom odbora za hospitalno dejavnost, s svoje strani predlagali potencialne člane komisije za delovno-pravni položaj zaposlenega zdravnika. Predlagali smo tudi imenovanje delovne skupine v sklopu OSE, ki bo pripravila dokumenatcijo in delovala na področju dopolnil pokojninskega zakona. Predlog smo predstavili IO Zbornice, ki ga je podprl.
5. Sodelovali smo pri pripravi obiska predstavnikov Zbornice in ZZZS na Niozemskem ter ohranjamo stike s predstavniki ustanov, ki smo jih obiskali.
6. Začasno Poročilo o stanju skrbstvenega sklada:

Stanje na dan 1. jan 97	18.203.701,80 SIT
Terajtve na dan 1. jan 97	1.287.842,60 SIT
Izplačane pomoči	1.147.620,00 SIT
Odobrena in realizirana posojila	556.523,00 SIT
Vračilo terjatev	370.773,40 SIT
Predvidene obresti	1.800.000,00 SIT
Ocena sredstev sklada na dan 31. dec 97	19.216.128,00 SIT

 
Predlagamo, da bi v primeru sprejema novega Pravilnika o skrbstvenem skladu ev. presežek sredstev namenili rezervenemu skladu.

Na spomladanski skupščini je bil kot član odbora potrjen Bojan Pelhan, dr. med., medicinec dela, tako da so v odboru tudi formalno zastopane vse stroke v osnovnem zdravstvu. Sej odbora pa se je po sklepu IO ZZS udeleževal že od lanske jeseni. Odbor se je sestajal redno na mesečnih sestankih, razen v dveh poletnih mesecih, večinoma v polni sestavi. Na prvi seji po spomladanski skupščini smo poleg ostalih točk dnevnega reda analizirali sklepe skupščine in sprejeto strategijo Zbornice, ter še posebej točke strategije, ki jih je pripravil naš odbor. Sicer pa smo na sejah poskušali sproti obravnavati tudi tekočo problematiko, ki jo je bilo treba razreševati na sejah izvršilnega odbora. Od pomembnejših tem smo na sejah do decembra letos obravnavali:

• dogovor 97 (pogajanja za dogovor, stališča Zbornice glede dogovora, anekse k dogovoru 96);
• na zadnji seji tudi že usmeritve Zdravniške zbornice za dogovor 98;
• sodelovanje med strokami v osnovnem zdravstvu (člani odbora so se udeležili seminarja za skupine v osnovnem zdravstvu, junija v Portorožu, konference o razvoju družinske medicine, septembra na Bledu, posveta UNICEF o socialni in preventivni pediatriji, septembra v Mariboru, sestankov UEMO, junija in oktobra na Irskem, sodelovali smo s sekcijami Zdravniškega društva na področju osnovnega zdravstva, z razširjenim strokovnim kolegijem za splošno medicino, potrebno bo vzpostaviti tudi stike z ostalimi razširjenimi strokovnimi kolegiji z naše področje, sodelovali smo tudi z Inštitutom za varovanje zdravja R Slovenije, Katedro za splošno medicino);
• nadzori s svetovanjem (v sodelovanju z odborom za strokovno-medicinska vprašanja);
• licence (obravnava prošenj za dvojne licence, v sodelovanju z odborom za zasebno zdravstvo tudi nekatere prošnje kandidatov za zasebno dejavnost);
• nekatere pripombe in pritožbe na delo posameznih kolegov;
• sodelovanje na volitvah za državni svet;
• medicinska dokumentacija (v pripravi je osnutek enotnega obrazec za zadravniško potrdilo za zavarovalnice - za nezgodna zavarovanja);
• v okviru priprav na 29. skupščino pravilnik o specializacijah, pravilnik o skrbstvenem skladu in spremembe in dopolnitve statuta Zbornice.

1. Tudi v zadnjih mesecih, kakor že v preteklih letih, je bila osrednja tema in dejavnost odbora usmerjena v smeri tako imenovanega zakona o zdravniški službi, ki je z vidika bolnišničnih zdravnikov temeljnega pomena predvsem na področju delovno-pravne problematike (konkurenčna klavzula, samostojni zdravnik specialist). Štiriletna brezuspešne prizadevanja za sprejem tega zakona že močno zmanjšuje zaupanje bolnišničnih zdravnikov v ta "večni" projekt.
2. Normativi v ambulantno-specialistični dejavnosti (vodja dr. Jože Ferk, prim. dr. Kuhar). Projekt je v delu. Predlaganih je 28 specialističnih referenčnih ambulant, kjer bi predvsem zdravniki sami realno ovrednotili časovne normative in hkrati strokovno obravnavali problematiko tako imenovane funkcionalne diagnostike ter okvirne standarde na tem področju. Projekt teče v sodelovanju z ZZZS. Za začetek so predlagane tri specialistične ambulante, ki naj bi jih obiskali predstavniki ZZZS in Zdravniške zbornice Slovenije.
3. Standardizacija slovenskih bolnišnic. Projekt, ki poteka s strani ZZZS zadnjih nekaj mesecev, je tik pred realizacijo in bo zagotovo sprožil široko javno polemiko tudi v zdravniških vrstah. Dokument obravnava standardizacijo posteljnih zmogljivosti v Sloveniji, stopnjo hospitalizacije, enakomerno dostopnost prebivalstva do bolnišnične oskrbe, standarde ločeno zaračunljivega materiala itd. Zaključni dokument še ni nared, o njem bosta v januarju razpravljala tako odbor za bolnišnično dejavnost, kakor tudi izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije.
4. Komisija mladih bolnišničnih zdravnikov, ki deluje v okviru odbora za bolnišnično in specialistično dejavnost je zelo dejavna zlasti na področju delovno-pravne problematike mladih zdravnikov, kakor tudi na področju problematike specializacij in sekundarijata.
5. Projekta skupina "uvajanje glavarinskega sistema v ginekološki specialistični dejavnosti". Projektna skupina, ki deluje s polnim konsenzom RSK za ginekologijo ter strokovnega združenja slovenskih ginekologov in perinatologov pripravlja strokovne argumente, strokovne razlage na predlagane spremembe ZZZS, ki predstavljajo v zdajšnji obliki veliko nevarnost za preobremenitev ambulantnega ginekologa. V teku so že tako imenovane poskusne ambulante šestih ginekologov, kjer naj bi se ocenilo realnost uvedbe "glavarinskega sistema" v ginekološki ambulantni dejavnosti.
6. Projekt zagotavljanja kakovosti v zdravstvu (vodja prof. dr. Marjan Pajntar). V skladu s smernicami evropskih zdravniških organizacij smo v Zdravniški zbornici pričeli s projektom zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. Na tej temi je bilo že v preteklosti napravljenih že nekaj poskusov in korakov izven Zdravniške zbornice Slovenije, vendar do zdaj brez oprejemljivih rezultatov. Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu je v večini evropskih zdravstvenih sistemov eden od poglavitnih ciljev, saj tako posredno in neposredno z izboljševanjem standardov kakovosti vpliva na umirjanje rasti naraščajočih stroškov v zdravstvu. V projektni skupini želimo aktivirati vse domače izkušnje in znanje na tem področju ter se vključiti v mednarodne tokove. Ob stalni skupini petih članov je do sedaj vključenih v delo še 17 kolegov z različnih strokovnih segmentov.
7. Odbor za bolnišnično in specialistično dejavnost se je seznanil s predlaganim zakonom o zdravstveni negi in bo do nekaterih stališč v predlaganem zakonu zavzel negativna stališča ter s tem seznanil tako Zdravstveni svet kakor tudi ministra za zdravstvo.
8. Predlog pravilnika o zasebni zdravniški dejavnosti. Odbor se je seznanil s predlaganim pravilnikom ter sprejel stališče, da se s predlaganim pravilnikom nadaljuje v skladu s sprejetim zakonom o zdravniški službi.

V tem času je imel odbor redne mesečne seje, na katerih je bila vedno zagotovljena sklepčnost, in pri tem načrtoval naslednje naloge:

1. Vplivanje na zdravstveno politiko s ciljem urejanja pogojev zasebnega dela.
2. Sodelovanje pri pogajanjih za dogovor '97 in dogovor '98.
3. Uresničevanje sklepov 8. zbora zasebnih zdravnikov.
4. Izvedba raziskave o najemnih pogojih zasebnikov.
5. Izvedba raziskave o izpadu programa zaradi nediscipline naročenih pacientov.
6. Reševanje posameznih zapletov zasebnikov ali kandidatov za zasebno dejavnost z občinami ali z zdravstvenimi zavodi.

K 1.

K 2.

K 3.

• pripraviti usklajen predlog razrešitve zdravniških tarif, s ciljem poenotenja cen samoplačniških storitev;
• pripraviti nov pravilnik o zasebni zdravniški dejavnosti.

K 4.

K 5.

K 6.

Odbor je pričel s svojim delom takoj, ko se je prvič sestal z novimi člani. Odbor se je dogovoril, da bo zaradi preobilice dela, precej nerešenih stvari je ostalo iz prejšnjega mandata, delo potekalo vzporedno po dveh tirih. Manj pereče stvari naj bi predsednik odbora reševal sam, bolj pereče naj bi se reševale na rednih sejah odbora. Izkazalo se je, da je takšen način dela, ob velikem številu obravnavanih primerov, še najbolj učinkovit. Odbor je imel, kot je bilo načrtovano, pet rednih sej in eno korespondenčno ter tako ni prekoračil finančnega načrta za predvideno obdobje.

Odbor se je ukvarjal s splošnimi problemi, ki tarejo zdravništvo, hkrati se je bil prisiljen ukvarjati tudi s čisto življenjskimi pritožbami zoper delo kolegov. Izkazalo se je, da je med splošnimi problemi največ težav v zvezi z medicinsko dokumentacijo, v zvezi z zdravniško molčečnostjo ter v zvezi s pravicami bolnikov in zdravnikov. Morda je potrebno izpostaviti težave z medicinsko dokumentacijo. Smo ena redkih držav, ki nima ne zakonskega ne kakršnega koli drugega podzakonskega akta, ki bi to izrendo občutljivo področje zadovoljivo urejal. Zaradi tega prihaja do številnih nesporazumov in celo hudih sporov. Spori se rojevajo v odnosih med bolniki in zdravniki, v odnosih med zdravniki in zavarovalnicami in celo v odnosih med samimi zdravniki. Ker ustrezne zakonske ureditve ni, je odbor, po natančni analizi stanja v posameznih evropskih državah, pripravil zbornični pravilnik o ravnanju z medicinsko dokumentacijo. Osnutek pravilnika je pripravljen za javno razpravo.

Drugo obsežno področje so odnosi med bolniki in zdravniki oziroma vprašanje pravic bolnikov ter pravic zdravnikov v tem odnosu. Tudi tukaj prihaja do številnih nesporazumov. Največji je morda ta, da nekateri zdravniki morda mislijo, da zaradi različnih pritiskov, in pritisk javnosti ni nezanemarljiv, nimajo nikakršnih pravic, drugi pa si jih morda jemljejo preveč. Ta odnos pri nas ni uravnotežen, vendar nismo glede tega nikakršna posebnost, saj imajo podobne težave v vseh državah. Kar moti je dejstvo, da je v Sloveniji tudi na tem področju zakonska ureditev zelo ohlapna in jo lahko razlagamo skorajda poljubno. Tudi veljavni kodeks etike nam pri reševanju težav na tem področju, kljub temu da je precej obsežen, ni bil v največjo pomoč. Na tem področju nas čaka še veliko dela.

Število pritožb zoper zdravnike, s katerimi se je odbor ukvarjal, je iz meseca v mesec naraščalo in še narašča. Vsaka pritožba vzame vsem sodelavcem, ki jih sploh ni veliko, prej velja obratno, izredno veliko dela in časa. Preveriti je potrebno vse plati neke pritožbe in jo tudi osvetliti z vseh strani. V izogib obtožbam, da presoja primerov morda ni objektivna, druge poti skorajda ni. Glede na dosedanje izkušnje lahko ugotovimo, da je več kot osem desetin pritožb neupravičenih. V preostalih primerih je dokazovanje resničnosti takšnih ali drugačnih dejstev dolgotrajen postopek, ki sloni običajno samo na tehtanju besede proti besedi, medicinska dokumentacija je največkrat kar pretirano suhoparna, soudeleženci pa ne preveč zgovorni. Ker gre pogostokrat za vprašanja, ki se ozko dotikajo stroke, prava in etike, je videti, da bodo na novo ustanovljeni koordinacijski sestanki med predsedniki različnih odborov in med tožilcem Zbornice ter predsednikom razsodišča, prinesli na to področje več svežine in hitrosti. Vsekakor pa pomeni takšna koordinacija, vsebinsko gledano, kadrovsko krepitev, saj se sedaj s posameznim primerom ukvarja vsaj šest ljudi.

	prejšnji članek	naslednji članek