Sejo sta vodila prim. Anton Židanik, dr. med., predsednik skupščine in Živo Bobič, dr. stom, podpredsednik skupščine, ki sta vse navzoče pozdravila in nato predala besedo asist. mag. Marku Bitencu, dr. med., predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije. Po pozdravu je na kratko opisal delo vodstva Zbornice v obdobju od zadnje skupščine. 

Minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb, je z veseljem pozdravil kolege, še bolj vesel pa bi bil, če bi lahko sporočil dobre novice v zvezi z zakonom o zdravniški službi. Poudaril je izjemne zasluge kolegov iz Zbornice, dr. Bitenca in drugih pri oblikovanju zakona. Ko bo zakon vzpostavil inštitut zdravnika kot samostojnega nosilca zdravstvene dejavnosti ali zdravniške dejavnosti, mu bo, po ministrovih besedah, naložil tako odgovornost in samostojnost kot tudi dostojno plačilo. Seveda bo zdravnike obvezoval, da bodo pri delu racionalni. Minister je menil, da bo kljub vsemu zakon šele začetek, prvi korak, do resnične samostojnosti in ugleda zdravniškega poklica v Sloveniji. 

Predsednik zdravstvenega sveta, prof. dr. Zoran Arnež, je zvenel bolj optimistično. Svoj optimizem je naslonil na dejastvo, "da se je tokrat mogoče prvič zgodilo, da vsi zdravniki enako mislimo in tudi enako delamo. Govorim o Fidesu, o Zbornici, govorim celo o Zdravstvenem svetu. Če bomo še naprej vztrajali na tem, se zna zgoditi, da bomo le nekaj dosegli." Perspektivo vidi v soupravljanju. Zdravnik v javnem zavodu bo, po zgledu kolega zasebnika, soupravljal v zavodu, v katerem bo zaposlen. Lahko bo vplival na dogovore s plačnikom storitev ter usmerjal in racionaliziral lastne stroške v skladu z doseženim sporazumom. Danes zdravništvo ni motivirano za zniževanje stroškov, saj v sistemu proračunskega financiranja to pomeni, da bodo zneski za zdravstvo prihodnje leto še manjši, s čimer se poslabša zdravstveno varstvo. Zato prof. Arnež meni, da je potrebno spremeniti merila, jih približati evropskim ter doseči optimalno racionalno porabo proračunskega denarja za zdravstvo. Opozoril je tudi na dejstvo, da bo zakon o zdravniški službi prva stopnja sekvence dogajanj. V nadaljevanju bo med drugim potrebno podrobneje ovrednotiti mesto posameznih strok znotraj medicine, razmisliti o pojmovanju regionalizacije in v tem okviru o kategorizaciji bolnišnic. Pri reševanju vseh teh vprašanj vidi zdravnike v aktivni vlogi, predvsem na doktrinarnih področjih.

Prof. Pavel Poredoš, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je iskrivo pozdravil prisotne z besedami, s katerimi je pred malo več kot enim letom pozdravil 133. redno srečanje SZD predsednik Zbornice dr. Bitenc: "Ne vem v čigavem imenu naj vas pozdravim, saj smo vendar vsi slovenski zdravniki, saj smo takorekoč isti". Če so te besede takrat zvenele precej futuristično, so v letu dni trdega dela tako s strani Zbornice kot Fidesa in SZD rodile določen sad. Prof. Poredoš je prepričan, da je med zdravniki doseženo trdno kolegialno sodelovanje. Meni, da je bilo veliko doseženega predvsem po zaslugi Zbornice in njenega vztrajenga vodstva. Prepričan je, da bo v prihodnosti sodelovanje med zdravniškimi organizacijami zdravniku vrnilo mesto, ki mu pripada.

Predsednik Fidesa, dr. Konrad Kuštrin, je spomnil, da se v dveh letih po stavki pri plačah zdravnikov ni veliko spremenilo, zato bo v prihodnje potrebno res tesno sodelovanje med zdravništvom in zdravniškimi organizacijami, da se bo to spremenilo 

Po pozdravnih besedah je sledil delovni del. Tokratno zasedanje je bilo nedvomno najkrajše, saj so poslanci izčrpali dnevni red že v dobrih dveh urah. Vzroki vsekakor niso v premajhni zavzetosti poslancev, marveč v izčrpno pripravljenih gradivih, ki so jih v nekaj krogih predhodno obravnavali vsi pristojni odbori Zbornice, tako po regijah kot na skupnih sejah izvršilnega odbora in skupščinskega sveta. Najprej so poslanci obravnavali poročila predsednika skupščine in članov izvršilnega sveta, ki jih v celoti objavljamo v nadaljevanju.

Med nadaljnjimi točkami dnevnega reda je bila nedvomno najpomembnejša obravnava in sprejem pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov. Dokončno redakcijo je po večletnem predhodnem usklajevanju pripravil svet za izobraževanje zdravnikov, pod predsedništvom akad. prof. dr. Matije Horvata. Odbor za socialno-ekonomska vprašanja je pripravil spremembe pravilnika o skrbstvenem skladu, kot so vzniknile iz dosedanjih izkušenj delovanja sklada. Predvidene spremembe statuta niso bile sprejete, ker se seje nista udeležili potrebni dve tretjini poslancev. Novim imenovanjem članov posameznih odborov je sledila obravnava in potrditev sklepa razsodišča o odvzemu licence. Ker se je razsodišče Zdravniške zbornice tokrat prvič odločilo za dokončen odvzem dovoljenje za delo svojemu članu je prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., predsednik razsodišča, v skladu s pravilnikov o delu razsodišča sklep predložil v potrditev skupščini. 

Ob zadnji točki vprašanja, predlogi in pobude so poslanci vodstvu skupščine in Zbornice naložili kar nekaj nalog, o katerih bodo poročali na naslednji seji.

Čistopisi vseh sprejetih aktov bodo predvidoma objavljeni v marčni številki Izide.
 

Kar nekaj časa se je že pripravljalo srečanje med predstavniki Stomatološke sekcije pri SZD in predstavniki Združenja stomatologov BiH. Prve stike je vzpostavil že prof.dr. Farčnik, ki se je v imenu Zbornice udeležil ustanovnega sestanka Združenja. Prof. dr. Sulejmanagić, ki je postal predsednik Združenja, se je pisno obrnil tudi na stomatološko sekcijo SZD in pogovori o obisku v Sarajevu so stekli. Z dr. Velkovim sva imela že bosanske vize in letalsko karto, a se je prav z avioni tako zapletlo, da z obiskom ni bilo nič. Namesto da bi mi obiskali Sarajevo, je skupina funcionarjev Združenja stomatologov BiH v zadnjih novembrskih dnevih obiskala Ljubljano. V delegaciji so bili predsednik prof. dr. Sulejmanagić, prof. dr. Filipovićeva in prof. dr. Šeremet. Vsi so tudi učitelji na Stomatološki fakulteti v Sarajevu. Sešli smo se v Domu slovenskih zdravnikov in pogovor je stekel o strokovnem sodelovanju. Prof. Sulejmanagić je na kratko predstavil trenutno situacijo bosanske stomatologije. Posledice vojne so tudi tu katastrofalne. Veliko bosanskih kolegov je padlo, bilo ubitih ali so odšli v tujino. Pred vojno je v Bosni delalo 948 zobozdravnikov in zobozdravnikov specialistov. Iz podatkov, ki jih imajo za leto 1995, je bilo v tem letu zaposlenih samo 225 stomatologov, kar pomeni zmanjšanje za več kot 70 % !! Porušeni so tudi skoraj vsi zdravstveni domovi, močno jim primanjkuje vse opreme in dentalnih materialov. V teh letih so kolegi predvsem na terenu izgubili stik s stroko. Kljub temu je dobesedno med bombardiranjem in streljanjem nemoteno potekal študij na Stomatološki fakulteti v Sarajevu med vso vojno.

Slovenski zobozdravniki želimo našim stanovskim kolegom pomagati tako, da jim bomo v letu 1998 na Bledu pripravili večdnevni strokovni sestanek, kjer jim bodo priznani evropski strokovnjaki povedali, kaj se je v tem času, ko so oni skrbeli za vse kaj drugega kot za strokovno izpopolnjevanje, dogajalo v evropski in svetovni stomatologiji. S pomočjo dveh mednarodnih stanovskih združenj in predvsem s pomočjo kolegov v Stomatološki sekciji SZD ter z nekaterimi sponzorji računamo, da bomo bosanske kolege iz vseh predelov te, še ne povsem umirjene države, na stroške organizatorja pripeljali in nastanili na Bledu. Za nemoteno organizacijo bo skrbel skupni organizacijski odbor. Da mislijo kolegi iz Bosne resno so dokazali s tem, da je predsedništvo Združenja že sprejelo sklep, da se vzpostavi strokovno in znanstveno sodelovanje med njimi in Stomatološko sekcijo SZD.
 

Decembra 1997 je bila na dvorcu Zemono pri Vipavi slovesnost ob tridesetletnici dispanzerske psihiatrične dejavnosti na Primorskem. Na njej so se predstavili posamezni predstavniki zdravniškega stanu. V koncertni dvorani so odprli kiparsko razstavo Mladena Vrabiča in predstavili zbornik petih Bregantovih dnevov z naslovom Ljubezen - koncepti v psihoterapiji. Za glasbo je posrbel zdravniški orkester Camerata musica. Srečanje so pozdravili: prim. dr. Jože Darovec, predsednik razširjenega strokovnega kolegija pri Ministrstvu za zdravstvo ter predsedniki treh sekcij Slovenskega zdravniškega društva: doc. Gorazd Mrevlje, predsednik psihoterapevtske sekcije, doc. dr. Slavko Ziherl, predsednik psihiatrične sekcije in dr. Sabina Bertoncelj, predsednica pedopsihiatrične sekcije. Sledilo je izčrpno predavanje likovnega kritika dr. Jureta Mikuža Kri in mleko, ki se zaradi časovne stiske žal ni moglo razviti v razpravo.

V drugem delu je prim. dr. Jože Felc prebral svoj esej: Lepa Vida, kako shajati z njo, kako jo pogrešati. Esej je nastal po dolgoletni in temeljiti študiji. Dr. Felc je namreč ugotovil, da poznajo Lepo Vido mnogi narodi. Iz literarne zgodovine je ugotovil tudi, da smo Slovenci Lepo Vido interpretirali kar štiridesetkrat. Razmišljanje o njej je dokončno oblikoval v svoji enajsti knjigi Divje jezero ali Življenje in smrt Lepe Vide. Knjigo je izdala Prešernova družba iz Ljubljane, v imenu založnika jo je predstavil urednik Ivan Bizjak.

Prva sta se ob glasbi plesnega ansambla Music box zavrtela predsednik in podpredsednica Gorenjskega zdravniškega društva, dr. Branko Lubej in dr. Lidija Stare in tako otvorila še enega nepozabnih večerov za udeležence.

Program z bogatim srečelovom in nastopom Blejskega plesnega studia je povezoval iskrivi animator gospod Slavko Podboj. Za nekatere program morda ni bil dovolj bogat, vendar je živahnosti udeležencev to prej koristilo. Ob polnoči so tekoča in trdna okrepčila vzpodbudila plesalce za rajanje do ranih jutranjih ur.

Prisotne sta pozdravila predsednik Slovenskega zdravniškega društva prof. dr. Pavel Poredoš in predsednik Gorenjskega zdravniškega društva. Letošnje srečanje so finančno podprli in omogočili številni sponzorji, nekateri so se z zdravniki tudi zavrteli po plesišču.
 

Prisluhnimo, kaj o njem povedo njegovi sodelavci in mojster fotografije Bogo Čerin. Prisluhnimo, kaj o sebi pove Zlatan, ko opazujemo njegova dela.

Prof. Bogo Čerin, fotografski mojster FZS, je o avtorju zapisal: "Pred četrt stoletja je pot pripeljala mladega zdravnika Zlatana Turčina v Maribor. Po medicinskem študiju v Zagrebu in posebno med specialističnim študijem v Ljubljani se je posvetil fotografiji in to potem, ko je v otroških letih in nekoliko pozneje risal in slikal. Študentska leta so bila fotografsko plodna, po prihodu v Maribor pa ga je ponovno prevzela klasična likovna umetnost. V naslednjih letih je svojo ustvarjalnost predstavljal na likovnih razstavah, sam ali s prijatelji istih hotenj. Zadnja leta se dr. Zlatan Turčin ponovno vrača k fotografiji, ki ga spremlja v trenutkih prostega časa. Ti motivi so obarvali tudi to najnovejšo razstavo fotografij. Pejsaž mediterana je tema, h kateri se avtor vrača in tod najde vedno nove motive. Posebno takrat, ko dan prehaja v noč, pa tudi portretu se ni odrekel. Vsem motivom je z izbranim okusom podredil barvo, ki je temelj dobrega posnetka in daje posnetkom Zlatana Turčina novo vsebino in dramatičnost. Razstava, ki jo je avtor postavil na ogled, je izbor iz njegovega sicer obširnejšega snovanja in nam predstavlja umetnika tudi kot uspešnega ljubiteljskega fotografa." 

Zlatan Turčin, dr. med., zdravnik pediater na Kliničnem oddelku za pediatrijo Maribor, fotografira že vrsto let. Sčasoma se je nabralo fotografij za več razstav, kaj šele za eno redkih, ko je pripravljen svoja dela pokazati tudi širši javnosti. Fotografirati je začel že v osnovni šoli, ko je spremljal svojega očeta in še ni imel prav veliko upnanja, da bo dober fotograf. S prvo nagrado, ki jo je dobil kot dijak za počitniško delo, si je kupil tudi povečevalni aparat in črno bele slike razvijal v lastnem domačem laboratoriju. Pravzaprav ni dogodka, ki ga ne bi zabeležil s fotografsko kamero. Na srečanju s prijatelji, v bolnišnici, na ribarjenju ali na njemu ljubem otoku Braču. Tihi trenutki na Bolu, ko mir skalijo le škržati in valovi ljubkujejo skale ter jih drobijo v majhne, bele kamenčke. V dneh, ko nam je hladno, ker je pač zima, so spomini na tople dneve, sonce in trenutke v biserni lepoti natanko tisto, kar nam bo vlilo novega upanja in novih moči. Nam, da bodo dnevi enkrat le daljši, dr. Turčinu, da bo spet lovil njemu najljubše trenutke.

Začetki projekta segajo dve leti nazaj, ko sem iz radovednosti izdelal svojo prvo domačo stran. Sledila je precej obsežna predstavitev travmatološkega oddelka, ki je naletela v svetu na zelo pozitiven odziv, tako, da sem na ta račun vzpostavil stike s številnimi kolegi kirurgi po svetu in z njimi delil izkušnje. Takrat je bila Splošna bolnišnica Maribor že priključena na internet preko najete linije. Za internet sem navdušil številne kolege, ki so si dostop uredili preko Arnesa. Tako mi je gospod direktor predlagal, da uredim nekaj strani tudi za bolnišnico. Projekta sem se lotil marca 1997, zaradi izpopolnjevanja iz kardiokirurgije v Ljubljani pa je izdelava strani trajala kar nekaj mesecev. Predstavitev je bila v grobem izdelana do septembra in postavljena na bolnišnični strežnik. Iz nekaj deset strani na začetku se je predstavitev razširila na nekaj sto in z vsako novo idejo sem predstavitvi dodal nekaj strani. Večkrat sem zamenjal grafično podobo, ker se mi je nova zdela boljša od stare. Želel sem si, da bi naredil predstavitev, ki bi bila ena od boljših, popolnejših in estetsko bolj privlačnih.

Ker živimo v času združevanja Evrope, ko postaja Evropa vse bolj enoten prostor, v katerem bomo, upajmo, kmalu tudi Slovenci, sem želel predstaviti bolnišnico kot evropsko, ki je najmanj enakovredna ostalim podobnim inštitucijam. Bolnišnico sem zato predstavil v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Predstavitve se, razen po jeziku, med seboj razlikujejo tudi po vsebini, saj Slovence verjetno zanimajo nekoliko drugačne vrste informacij kot npr. Nemce ali Američane.

Ker morda v Evropi v prihodnosti ne bo več bistveno, kje je kakšna bolnišnica, ampak bolj, kako kakovostno v njej delajo, sem pripravil predstavitve oddelkov tako, da bo vsak oddelek lahko predstavil to, kar meni, da je zanj najboljše, svoje doktrine, metode in rezultate dela.

Zaposleni lahko preko naših strani iščejo strokovne članke po Medline-u, pregledujejo strokovne revije, sledijo konferencam, ali pa iščejo kakšne splošne podatke po Internetu. Vključene so povezave na sistemu knjižnic in številne zanimive povezave na druge institucije. Tisti, ki so novi na tem področju, si lahko vse o Internetu preberejo v navodilih, lahko pa si tudi priskrbijo vse potrebne uporabne programe. Pacienti in obiskovalci lahko poiščejo informacije o sprejemu, obiskih, hišnem redu, svojih pravicah, delovnem času ambulant, zaposlenih zdravnikih, ali pa si ogledajo zemljevid bolnišnice. V predstavitev je vključen tudi elektronski imenik zaposlenih in možnost vpisa v knjigo gostov.

Postavljeno je ogrodje, na katerega se bodo nadgrajevale predstavitve posameznih oddelkov. Predvidevam, da se bo zaradi sodobnega načina komuniciranja naša bolnišnica v svetu vse bolj uveljavljala. Informacije o kongresih in srečanjih, ki jih bomo organizirali, bodo vedno dostopne, zainteresirani se bodo lahko prijavili kar po mreži. Vzpostavljali se bodo številni stiki in sodelovanja, do katerih sicer morda ne bi prišlo. Svetu smo pokazali, da smo tu, in da jim stojimo ob boku.

V sami predstavitvi v prihodnosti načrtujem izdelavo interne oglasne deske, kot tudi obrazcev za naročanje pacientov v posamezne specialistične ambulante.

Predstavitev bolnišnice je dostopna na naslovu: http://www.sb-mb.si

Na straneh Izide ste podoben naslov izpod mojega računalnika prebrali ob enem od mojih poročil s strokovnih srečanj, ki se jih udeležujem ali jih celo sam soustvarjam. Na Miklavževo 1997 se je zbrala skupina zobozdravnic in zobozdravnikov na strokovnem, a ne povsem običajnem srečanju na gradu Mokrice. Dan je bil po predhodnem turobnem vremenu sončen in je še dodal k dobremu počutju prihajajočih med mokriške grajske zidove. Srečali smo se, da bi sodelovali pri učni delavnici, ki jo je vodil eden vodilnih evropskih strokovnjakov s področja endodontologije, to je stomatološke veje, ki se ukvarja z zdravjem in boleznimi zobne pulpe, prof. dr. Ivico Anićem iz Zagreba. Zbranim iz vse Slovenije nam je predavatelj v dveh dneh druženja povedal toliko, da so celo kolegi, ki že več let stojijo ali sedijo ob zobozdravniškem stolu priznali, da je bilo še kako vredno ponovno žrtvovati konec tedna za strokovno dopolnitev. Teoretično znanje je predavatelj združil s prikazom številnih primerov iz lastne prakse in prav to je vrlina, ki jo marsikdaj pogrešam predvsem pri nekaterih naših predavateljih. Tisto, kar pa je srečanje naredilo malo drugačno, se je dogajalo pred in po strokovnih pogovorih. Organizator nam je ob izbranih sladicah in še bolj izbranih pijačah že pred pričetkom zaželel doborodošlico, poskrbel je za svečano kosilo in še bolj svečano večerjo, pripravil Miklavževo darilo in v Viteški dvorani čudovit koncert. Otožni zvoki flavte in zvenenje harfinih strun se je z grajskim ambientom zlilo v harmonijo zvoka in prostora, ki mora vplivati na človekovo počutje in pomirja ter sprošča naše zakrčene duše in telesa. Kar močno žal je lahko tistim, ki so to druženje zamudili. 

Predavatelji so razgrinjali drugačen obraz bolnišnice, ki vse prerad ostaja prikrit in zadržan nekje v ozadju. Obraz, s katerim pacientu omogoča lepše bivanje v času, ki ga zaznamuje bolezen. Obraz, s katerim skuša omiliti negativne izkušnje bolezni in vzpostaviti pozitivne vrednote v pacientu. Predstavili so skupna prizadevanja zdravih in bolnih, da s pomočjo umetnosti izrazijo svoja notranja doživljanja.

Stiske, strah, negotovost, groza, nemoč, pa tudi veselje, gotovost, radost, sreča duha in telesa najlaže najdejo svojo izraznost in izpolnitev prav v umetnosti. Svoji izmakljivosti razuma, ohlapnim definicijam in večplastnostim pomena in pomenov navkljub in vendar prav zato, je umetnost zatočišče duha. V bolnišnici, kjer se srečujemo tudi s tako hudimi dvomi, kot biti ali ne biti, je umetnost ena tistih opor, ki človeku pomaga uravnovesiti duha in telo in ga ustvarjalno obogatiti. Bivanjski problemi, s katerimi se v bolnišnici soočamo vsak dan, naj si bo kot bolniki ali zdravniki, nam tako, nehote, odpirajo vrata novih zaznav.

Otroci in stari, bolni in zdravi, vsak je v iskanju samega sebe, sveta in svojega mesta v njem, preko univerzalnega jezika umetnosti združil bolnišnico ne le v ustanovo, pač pa v skupnost. Kajti ni potrebno, da nam je skupna le izkušnja bolezni. Skupne so lahko tudi lepe izkušnje, ki bodo povezale sopotnike v iskanju zdravja. Umetnost je univerzalni jezik, dostopen in izvirajoč v vsakem od nas, zato je lahko v veliko pomoč pri iskanju ustreznega imena lastnih občutkov.

Da je umetnost ena izmed pomembnih sil v življenju posameznika, je najlepše prikazala retrospektivna razstava ob skoraj dvajsetletnem delovanju Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher v Ljubljani, ki sta jo pripravila asist. mag. Zvonka Zupanič Slavec in prof. dr. Pavle Kornhauser. Na njej smo lahko podoživljali izredno uspešno in pestro pot zdravnikov, medicinskih sester in njihovih sodelavcev v humanizaciji hospitalizacije.

Razstave, koncerti, nastopi se v bolnišnicah vrstijo eden za drugim. Ne sicer tako intenzivno, kot so se v dnevih konference, vendar ustvarjalci ustvarjajo neprestano. Poglejmo, prisluhnimo z njihovimi čuti, razgibajmo si duha in lažje bomo doumeli njih, sebe in svet. In tudi v bolnišnici nam bo lažje...

V novembrski številki Izide ste lahko prebrali novico o ponovni oživitvi Sekcije mladih zdravnikov pri Zdravniškem društvu Maribor, v tej pa nekaj o naših dejavnostih konec leta 1997. Organizirali smo strokovna predavanja, ki so potekala v sklopu naših rednih srečanj vsako drugo sredo v mesecu, pa tudi ločeno od njih.

Oktobra nam je predstojnik Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Maribor, Saša Letonja, dr. med., predaval o okužbah spodnjih dihal in njihovi terapiji. Novembra je o patofiziologiji bolečine predavala asist. mag. Nevenka Škvarč Krčevski, dr. med., Olga Darja Mulec Wolf, dipl. ing. farm., pa o zdravljenju z analgetiki. Decembra je Iztok Štrumbelj, dr. med., govoril o klamidijskih okužbah, o povzročiteljih, diagnostiki in zdravljenju. Milena Vrečko Tolar, dr.med., je predstavila mesto Sumameda med makrolidnimi antibiotiki.

Oktobrsko predavanje smo zaključili z družabnim srečanjem mladih zdravnikov, sponzor srečanja je bila Krka d.d. Decembrskemu predavanju je sledila prednovoletna zabava, ki jo je sponzorirala Pliva.

Iz ciklusa mladi zdravniki po svetu, je oktobra kolega Sandi Luft, dr. med., z diapozitivi predstavil svoja popotovanja po Južni Ameriki.

Člani sekcije smo se udeleževali rednih sestankov Zdravniškega društva Maribor, srečanja mladih zdravnikov iz držav Evrope v K(lnu, letnega srečanja SZD na Otočcu in mnogih strokovnih srečanj, o čemer smo poročali na sestankih sekcije.

Pogovarjali smo se o problemih v zvezi s programom, izvedbo in trajanjem sekundarijata ter preverjanju znanja v njegovem poteku. Splošno mnenje med mladimi kolegi je, da sekundarijat v marsičem ne izpolnjuje želenih ciljev. Zato smo sestavili vprašalnik, na katerega vpisujemo svoja opažanja o opravljenem delu sekundarija, pa tudi specializanta. Tako zbrane informacije, pomembne ugotovitve in sklepe bomo objavili na sestankih sekcije v letošnjem letu, v objavo jih bomo posredovali tudi Izidi.

V letošnjem letu nameravamo nadaljevati druženja in dejavnosti vsaj z enakim tempom.Vse kolege tudi ob tej priložnosti vabimo, da se nam priključite.

Medtem ko bo stroki v naslednjem tisočletju uspelo učinkovito stopiti na prste virusom (od gripe do Aidsa), Alzheimerjevi bolezni, raku, številnim genetskim boleznim in anomalijam ter bo s pomočjo tehnike moč ublažiti ali celo popolnoma odpraviti nekatere najbolj moteče oblike nezmožnosti in invalidnosti, pozdraviti duševne motnje in bolezni, vzgojiti brezhibne sintetične implatate in transplantate ter še marsikaj, bo prišlo tudi do zanimivih poslovnih sprememb.

Eno izmed njih že poznamo, saj njeni zametki segajo že v sedanje tisočletje: skrb za zdravje bo vedno bolj stvar posameznika, družba se bo razbremenila, vedno večji in pomembnejši bo vložek posameznika. Zato bo pacient kot najpomembnejši investitor v svoje zdravje in blagostanje tudi vedno bolj razgledan, preudaren in zahteven, kar bo pred zdravnika in ostalo zdravstveno osebje postavilo nove zahteve, ki jim marsikdo tudi ne bo kos.

Naslednja sprememba je preobrazba odnosa zdravnik - bolnik, ki bo poleg značilne strokovnosti, pridobil tudi na pomembni individualnosti in poslovnosti. Strokovnost in humanost bosta v skladu s Hipokratovo prisego ostali pogojeni predvsem z zdravniško (medicinsko) etiko, ostale vidike odnosa pacient - zdravnik pa bodo močneje opredelile in pogojevale tudi poslovna morala in etika (vključno s pravili bontona in protokola), pravna znanost in praksa, sociološke značilnosti in seveda profitna usmerjenost (na način, ki ne bo ogrožal prvin Hipokratove prisege). Skratka: investicija v zdravje, ki jo ima danes marsikdo predvsem za svojo dolžnost in morda celo privilegij, bo v naslednjem tisočletju prerasla v bolj ali manj strogo poslovno strategijo, tako za uporabnike, kakor tudi ponudnike zdravstvenih storitev. Zato pa bosta obe starni potrebovali obilico novega znanja in izkušenj tudi s področja managementa.

Inkubacijska doba po infekciji z virusom Lassa traja od šest do 21 dni, nato izbruhnejo značilni znaki bolezni (odpoved gibalnega aparata - prizadetost mišic in vezivnega tkiva, krvavitev iz vseh por in telesnih votlin, postopna odpoved vseh organov), ki se pogosto konča tragično. Sicer pa skušajo infekcijo z omenjenim virusom zdraviti s sredstvom, znanim pod imenom Ribavirin. Terapija (pravočasna in intenzivna) je relativno uspešna. Smrtnost znaša 5 - 40%.

Vir: WHO Bulletin.

Vir: ZDF, Focus, Äerztezeitung.

Nemci so pod drobnogled vzeli svoje zavarovance moškega spola v starosti med 28 in 78 let in ugotovili, da so leta 1994 stroški za zdravila pri 78 letnikih znašali kar 1500 % več kot pri osemindvajsetletnih zavarovancih. Podobno velja tudi za področje bolnišničnega zdravljenja, ki s starostjo konstantno naraščajo, razlike v stroških med obema satrostnima kategorijama pa znašajo kar 1300 %. Malce manj drastične razlike med obema osnovnima starostnima skupinama so se pojavile pri izdatkih za ambulantno zdravljenje, ki se razlikujejo "le" za slabih 500 %. Podatki, ki nedvomno terjajo kanček analitične pozornosti in razmisleka pri načrtovanju strategije zdravstva in zdravstvenega zavarovalništva tako pri zdravnikih (in ostalem zdravstvenem osebju) in pacientih, kakor tudi pri zavarovalničarjih, farmacevtski industriji in pa seveda vladi.

Vir: ZDF

Vir: WHO

Lekov Bromokriptin je prvi in edini generik v skupini ergot alkaloidov na ameriškem trgu, kar mu omogoča ekskluzivni položaj in temu primerne tržne deleže. Bromokriptin je zdravilo, namenjeno za zdravljenje parkinsonizma in določenih hormonskih motenj (bolezni s povečanim izločanjem hormona prolaktina, predmenstrualni sindrom pri ženskah, vnetje in spremembe v mlečnih žlezah) ter nekaterih drugih bolezni.

"Odobritev registracije za Bromokriptin potrjuje, da je Lek vodilni svetovni proizvajalec izdelkov iz skupine ergot alkaloidov. Ker je naš generični izdelek edini na ameriškem trgu, to omogoča edinstveno tržno priložnost za Lek," je ob tej priložnosti poudaril dr. Andro Ocvirk, predsednik uprave in generalni direktor Leka.

Lek je edina farmacevtska hiša iz Srednje in Vzhodne Evrope ter ena redkih iz Evrope sploh, ki na ameriškem generičnem trgu uspešno trži svoja zdravila. To je toliko večji uspeh, ker je ameriška farmacevtska industrija deležna velike državne podpore in zaščite. Lek npr. za registracijo svojega zdravila potrebuje nekaj let, medtem ko ameriški in drugi konkurenti v Sloveniji za registracijo svojega zdravila potrebujejo največ pol leta.

Delniška družba Lek prek svojih številnih predstavništev in podjetij trži na okoli 100 trgih sveta ter tako sledi svoji usmeritvi internacionalizacije. Močno je prisotna na trgih Srednje in Vzhodne Evrope, na razvitih trgih sveta (ZDA, Kanada) ter domačem trgu. Izvozi več kot 75 % odstotkov svojih izdelkov iz 10 večjih indikacijskih skupin v vseh ustreznih galenskih oblikah.

Na ameriškem trgu je Lek prisoten od poznih sedemdesetih let dalje, njegova proizvodnja in izdelki pa ustrezajo najzahtevnejšim svetovnim standardom, kot so standardi FDA in GMP.
 

So opere, ki jim je sojeno, da zablestijo takoj, ko skladatelj napiše poslednje takte. Nekatere kmalu izpadejo iz repertoarja, nekatere blestijo stoletja - zdi se, da za vselej. Redke so opere, ki so bile napisane več desetletij pred praizvedbo. Taka opera je Princesa Vrtoglavka, komična opera v treh dejanjih v starem številčnem slogu, slovenskega skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca. Nastajala je od leta 1905 do leta 1910 ter prvič uprizorjena v Operi SNG Maribor, 29. novembra 1997. Ta 87-letni presledek ni neka modna muha - večkrat beremo, da so danes na velikih svetovnih odrih dokaj pogoste premiere malo znanih, skoraj neznanih ali celo doslej neizvajanih opernih del. Praizvedba Princese Vrtoglavke ne sodi v ta kalup - ima svojo izvirno, morda celo značilno slovensko zgodovino.

Kaj vse je vplivalo na ta močno razvlečeni čas od nastanka skladbe do izvedbe? Zagotovo slab in predolg libereto nemške pisateljice Marije pl. Berks (1859 - 1910). Manj očitkov je bilo na račun glasbe, za katero so strokovnjaki dolgo menili, da ne dosega skladateljevih prejšnjih del, predvsem ne samospevov in baletne pantomime Možiček (1900). Glasba Princese Vrtoglavke je pretežno romantična, vendar že vsebuje novoromantične elemente. To je dobra glasba. 

Za slovensko in svetovno praizvedbo Princese Vrtoglavke so pomembno poskrbeli: avtor in prireditelj libreta dr. Igor Grdina, dramaturg Pavel Mihelčič, režiser Jan Zakonjšek in dirigent Simon Robinson s celotnim ansamblom opere in baleta SNG Maribor in gosti. V predstavi so odlično uporabljene vse prednosti mariborskega vrtljivega odra.

Dogodek ima za nas, slovenske zdravnike, še večji pomen kot za povprečnega slovenskega ljubitelja opere. Skladatelj in zdravnik dr. Josip Ipavec (1873 - 1921) pripada eni naših najznamenitejših zdravniških in glasbenih "dinastij". Nagnjenost do medicine in glasbe sledimo v tem rodu že od Jurija Ipavca, ki je bil na začetku druge polovice 18. stoletja kirurg v Gradcu v Beli krajini. Eden izmed njegovih sinov, Fran (1778 - 1858), je bil kirurg v Št. Juriju pri Celju in se je poročil s pianistko in harfistko Katerino Schweighofer. Med njunimi sinovi so bili Alojzij, Benjamin in Gustav - vsi medicinci in glasbeniki. Gustav Ipavec je imel tudi sinova Benjamina in Josipa, ki sta bila zdravnika, Josip tudi plodovit skladatelj.

Ta prispevek ni glasbena kritika. Zato ne bomo naštevali vseh, ki so prispevali, da je zgodovinska uprizoritev Princese Vrtoglavke uspela. To je prispevek, ki nas, zdravnike, hoče spomniti, da ima Princesa Vrtoglavka za nas, poleg umetniškega še medikohistoričen pomen in zadoščenje. To se je poznalo na premierni predstavi - nikoli se še nismo tolikokrat rokovali v gladališču ali na koncertu s kolegi. Sicer pa, presodite sami.

	prejšnji članek	naslednji članek