Ugotovitve in priporočila:

1. Neustrezna prehrana je pomemben dejavnik tveganja za nastanek najbolj množičnih bolezni današnjega časa: bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka, sladkorne bolezni, bolezni gibal. Zato moramo zdravi prehrani in njeanemu pomenu za zdravje posvetiti posebno pozornost.

Študije o prehrambenih navadah prebivalcev Slovenije in Ljubljane kažejo značilnosti nezdrave prehrane. Naš povprečni dnevni obrok ima previsoko energijsko vrednost. Pojemo preveč maščob, premalo ogljikovih hidratov, sadja in zelenjave. Imamo neredno časovono porazdelitev dnevnih obrokov. premalo se gibljemo in nismo dovolj telesno aktivni. Poprečni prebivalec Ljubljane se sicer prehranjuje nekoliko bolj zdravo od poprečnega prebivalca Slovenije.

2. Številni projekti v posameznih državah dokazujejo, da je možno z usklajeno državo prehransko politiko spreminjati prehranjevalne in življenjske navade ljudi in na ta način vplivati na znižanje kroničnih nenalezljivih bolezni v določeni regiji in državi.

Tudi v Ljubljani potrebujemo ukrepe in intervencije na državni in mestni ravni, ki bodo omogočali, zagotavljali in spodbujali zdravo prehrano.

Na državni ravni potrebujemo naslednje sistemske usmeritve in ukrepe:

• nacionalno prehrambeno strategijo in zdravo prehransko politiko,
• pregranska priporočila, ki bodo temeljila na prehrani in prehranskih vzorcih prebivalcev *lovenije in posebej ogroženih skupin prebivalstva,
• medresorsko vladno telo za vodenje zdrave prehranske politike,
• zakonodajo, ki bo usklajena s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije glede dovoljene količine kontaminantov v živilih,
• sistemski monitoring za spremljanje količine kontaminantov v živilih,
• povezovanje kmetijske pridelave, dodelave in trženja,
• spodbujanje pridelave in porabe kakovostnega sadja in zelenjave, ki bi imelo zaščitno znamko "pridelano v Sloveniji",
• zakonodajo o ekološkem kmetijstvu, ki bi določala pogoje in kontrolo za pridelavo, predelavo in trženje tako pridelanih živil,
• društva in nevladne organizacije, usmerjene v pridelavo kakovostne hrane ter v spodbujanje zdravega prehranjevanja.
3. Posebno pozornost in prioriteto v strategiji nacionalne prehranske politike moramo posvetiti zagotavljanju zdravega prehranjevanja in spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad otrok, mladostnikov in srednješolcev.

V okviru zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja je potrebno zagotoviti vsem otrokom in mladini zdravo institucionalno okolje, ki vljučuje obvezno tudi normativno urejen prehranski program.

Organizirana prehrana otrok in mladine mora predstavljati državni interventni program, namenjen izboljšanju stanja hranjenosti in zdravja nasploh. Zato prehrana v vrtcih in šolah ne sme temeljiti na profitno tržnih odnosih med uporabniki in izvajalci.

4. Kakovostno prehrano in ponudbo obrokov v vrtcih je potrebno na novo normativno urediti glede na:
• nove oblike varstva otrok, kot so skrajšano varstvo, potreba po popoldanskem varstvu in podobno, ter glede na
• nova strokovna spoznanja v smislu zgodne prevencije obolenj, ki se zaradi neustrezne prehrane pojavljajo v odrasli dobi.
5. Na področju organizacije in financiranja prehrane v osnovnih šolah predlagamo:
• prouči naj se možnost, da bi se sredstva za otroške dodatke preusmerila v fond za brezplačen malice za vse osnovnošolce,
• država naj zagotovi dodatne subvencije za kosila, s čimer se bo povečal sedanji le 30-odstotni delež otrok, ki potrebujejo tudi organizirano kosilo,
• glede na to, da je malica za večino osnovnošolcev edini obrok v celem dopoldnevu, naj se poveča njeno energetsko vrednost ter določi vrsto in količino obveznih varovalnih živil v njeni sestavi,
• predpiše naj se obvezen standard kakovosti vseh obrokov v šoli in kontrolo porabe sredstev, namenjenih za šolsko prehrano,
• v šolah se je potrebno natančno dogovoriti, kdo je odgovoren za kakovostno prehrano šolarjev. Najbolj primeren profil organizatorja šolske prehrane je učitelj ali profesor gospodinjskega pouka, vendar kadrovska zasedenost na večini osnovnih šol ni ustrezna,
• šolam je treba nuditi vso podporo, da bodo poleg kakovostnih obrokov zagotavljale tudi kulturno prehranjevanje.
6. Pomemben del vzgoje za zdravje pri mladih predstavljajo tudi vsebine o prehrani pri predmetu gospodinjstvo v osnovni šoli.

Zato Nacionalnemu kurikularnemu svetu predlagamo, da se v predlogu vsebin za devetletno osnovno šolo nameni gospodinjstvu 105 ur, od tega pa vsaj še 70 ur za prehrano v 8. in 9. razredu osnovne šole.
7. Zdravstveno higienski nadzor nad prehrano v vrtcih in v osnovnih šolah ljubljanske regije kaže, da je stanje v vrtcih zadovoljivo, v šolah pa je slabše in se še poslabšuje.

Opozarjamo, da bi vsakršno krčenje sredstev za izvajanje zdravstveno-higienskega nadzora v vrtcih in v osnovnih šolah lahko imelo negativne posledice na zdravstveno stanje otrok zaradi neustreznih higienskih in epidemiloških razmer pri pripravi hrane.
8. Za organizirano prehrano srednješolcev v Sloveniji ni narejenega ničesar, čeprav še kako potrebujejo redno in kakovostno prehrano. Organizirana in kakovostna prehrana srednješolcev mora postati prioriteta in kratkoročni cilj nacionalne prehranske politike. V zvezi s tem predlagamo:
• malica za srednješolce naj se vključi v nacionalni program in naj bo normativno urejena, organizirana in subvencionirana s strani države,
• za vse izvajalce srednješolske prehrane morata biti kakovost in cena malic določena in kontrolirana,
• država mora zagotoviti tudi materialno bazo za izvajanje nacionalnega programa srednješolske prehrane,
• prouči naj se možnost, da bi se za kosila srednješolcev poskrbelo na podoben način kot za kosila študentov.
9. V Ljubljani se ob vse hitrejšem načinu življenja hitro širi uporaba enolične hitre in ulične prehrane, ki je še posebej priljubljena med mladimi.

Obstoječo ponudbo je potrebno dopolniti:

• z mlečnimi restavracijami,
• z ribjimi restavracijami,
• s ponudbo tradicionalne slovenske hrane.
10. Vsi odrasli prebivalci Ljubljane bi morali biti seznanjeni s pomenom ustrezne prehrane za zdravje in z dejavniki tveganja, ki jih povzroča nezdrava prehrana.

Zato naj zdravniki in drugi strokovnjaki v osnovnem zdravstvu namenijo zdravi prehrani posebno pozornost. Ljudi naj redno informirajo in izobražujejo o pomenu zdrave prehrane za njihovo zdravje ter jim pomagajo pri spreminjanju nezdravih prehranskih navad. Te aktivnosti bi morale postati del rednega dela v osnovnem zdravstvu.

11. Pomemben delež k zdravju vsakega posameznika prispevajo tudi zdravstvenovzgojne dejavnosti za spodbujanje zdrave prehrane v različnih okoljih: v družini, v vrtcih, v šoli, na delovnem mestu, v veleblagovnicah in drugje.

Pri tem je zelo pomembna zdravstvena vzgoja, ki ji je potrebno zagotoviti ustrezno mesto v zdravstvu in tudi v drugih sistemih. Zdravstveni vzgoji je treba nuditi podporo pri:

• izgrajevanju fakultetnega študija zdravstvene vzgoje,
• izdelavi specifičnih didatkičnih pripomočkov, metod ela in strokovne literature,
• izgrajevanju podpornih sistemov za preventivno delovanje posameznika in odločanje za zdravje, kot so: kulturne vrednote, politika cen hrane, informiranje preko sredstev javnega obveščanja, zdravstveno in splošno zavarovanje itd.
12. Ker veliko informacij o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja pridobivamo iz medijev, bi bilo potrebno redno in načrtno spodbujati vzgojo za zdrave preko informiranja in izobraževanja v različnih medijih, posebno v tistih, ki dosegajo zdravstveno najbolj ogrožene skupine prebivalstva.
13. Ljubljana ima izredno dobre možnosti za pridelavo zdrave in kakovostne hrane v neposredni okolici. Zato naj Mestna občina Ljubljana nadaljuje s spodbujanjem in nadzorom pridelave kakovostne hrane. Okoliškim kmetijam naj tudi zagotovi možnost redne prodaje sadja in zelenjave.

Med pomembnejše ukrepe, s katerimi je treba nadaljevati, sodijo:

• nadzor kakovosti pridelkov in živil,
• spodbujanje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov,
• uvajanje blagovnih znamk, ki zagotavljajo zdravo prehrano,
• obnova sadnih nasadov na travnikih,
• vpeljava biološke pridelave kmetijskih pridelkov,
• izgradnja veletržnice, kjer bodo nadzorovali izvor sadja in vrtnin, nadzorovali kakovost in cene, ki morajo biti primerne za kupca.
14. Dnevi zdrave prehrane v Ljubljani naj glede na aktualnost tematike in dobro organizacijo postanejo tredicionalna ljubljanska prireditev.

Priporočila uredila:

Erna Kraševec Ravnik in Dražigost Pokorn

	prejšnji članek	naslednji članek