Z velikim zanimanjem sem bral sestavke Vojka Flisa in Zvonka Fišerja v več številkah revije Isis o medicinski dokumentaciji. To področje se mi zdi precej nedorečeno, kar se da razbrati tudi iz omenjenih sestankov.

Zdravnik v zdravstvenem domu ali zasebni zdravnik v osnovni zdravstveni dejavnosti se neredko znajde v situaciji, ko se mora odločiti, kako in kaj je s sporočanjem različnih podatkov iz zdravstvene dokumentacije bolnika, kateri ga je izbral za osebnega zdravnika. Podatke želijo poslicisti, sodišča, odvetniki, zavarovalnice in še kdo.

Kako naj se odloči zdravnik na terenu, če očitno (glede na tolmačenja iz prej omenjenih sestavkov) zadeve niso tako preproste, kot se zdi? Zdravniki se v sicer podobnih primerih neredko odločajo zelo različno, kar zanesljivo ni dobro.

Najprej bi bilo potrebno razmejiti nekaj različnih področij in najti ustrezne rešitve za vsako posebej; ne bi jih smeli mešati med seboj, kar se sedaj pogosto dogaja. Razmejiti je vsaj treba, kako je s pravicami in dolžnostmi zdravnika:

• v predkazenskem postopku,
• v sodnem postopku (civilno-pravnem ali kazenskem),
• v zvezi z zavarovalnicami (za nezgodno in življenjsko zavarovanje, ko je zavarovanec živ in ko je že mrtev).

Ker gre za zelo občutljivo področje varovanja podatkov, česar se zavedamo vsi, mislim, da bi bilo nujno poenotiti način, kako se odzivati na takšne ali drugačne prošnje ali zahteve za sporočanje podatkov iz zdravstvene dokumentacije. predlagam, da Zdravniška zbornica Slovenije izdela ustrezna navodila, saj po statutu nidi svojim članom - zdravnikom tudi strokovno svetovanje. Verjetno bo za to potrebno pritegniti k sodelovanju še koga; npr. Slovensko zdravniško društvo, Ministrstvo za zdravstvo, Ministrstvo za pravosodje itd.

	prejšnji članek	naslednji članek