|
|
aktualno |
|
|---|
Ta dokument je v strokovni, vladni in parlamentarni obravnavi že od leta 1992, čeprav bi ga morali po določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS št. 9/92) sprejeti že v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. V njem so poleg strategije določena tudi prednostna področja zdravstvenega varstva in merila za mrežo javne zdravstvene službe oziroma kot priloga tudi predlog mreže. Ker plan še ni sprejet, določene dejavnosti usmerja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar povzroča vodenju zdravstvene politike dodatne težave.
V obravnavanem obdobju je bilo pri usklajevanju nacionalnega programa doseženo soglasje vseh, ki so odgovorni za pripravo tega programa, da se, tak kot je, čimprej sprejme, na ministrstvu pa so se že začele priprave za spremembe in dopolnitve.
Cilj spremembe zakona je uskladitev prostovoljnega zavarovanja z zakonom o zavarovalnicah tako, da se bo za izvajanje dejavnosti prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ustanovila družba za vzajemno zavarovanje ter zagotoviti vpliv Vlade na delo in poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede zagotovitve enotne politike na področju javnih financ v državi in možnosti zagotavljanja uspešne in učinkovite porabe virov v zdravstveni dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in usmerjanja vseh dejavnosti za varovanje zdravja prebivalce.
Izdelan je predlog zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstva, ki je že predložen v obravnavo Državnemu zboru. Nadomestil bo zakon nekdanje SFRJ in uredil področje zdravstvene statistike in evidenc, način pridobivanja zdravstvenih in drugih podatkov za potrebe državne uprave, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja in za potrebe povezovanja z drugimi statističnimi sistemi.
Ministrstvo za zdravstvo je v letu 1997 zagotavljalo financiranje zdravstvenega varstva in nalog ter dejavnosti posebnega nacionalnega pomena, ki so po zakonu financirane iz državnega proračuna, po pogojih začasnega financiranja. Zaradi tekočih izplačil iz proračuna, ki so vezana na refundacijo plač za sekundarije, izvrševanje pogodbenih obveznosti in plačilo računov, je moralo v letu 1997 Ministrstvo za zdravstvo odložiti pričetek izvajanja nekaterih projektov, ki so bili sicer podprti s sklepi Vlade RS in pomenijo vsebinsko dopolnitev preventivnih in zdravstveno-vzgojnih programov.
Na področju financiranja programov obveznega zdravstvenega zavarovanja se je Ministrstvo za zdravstvo vključevalo in vodilo pogajanja za pripravo letnega dogovora za financiranje zdravstvenih storitev; za leto 1997 so bili dogovorjeni novi programi, kot so preventivni programi za vse ranljivejše skupine prebivalcev in za preprečevanje nekaterih masovnih zdravstvenih okvar, projekt nujne medicinske pomoči, programi centrov za zdravljenje odvisnosti, povečani programi določenih zdravstvenih posegov oz. storitev, kjer so najdaljše čakalne dobe za paciente in razvojne ambulante. Dogovorjeni so bili tudi nekateri novi pogoji in merila za financiranje zdravstvenih storitev za leto 1997, ki naj bi zagotovili cenejše oblike izvajanja zdravstvenih storitev, uvajanje nekaterih novih postopkov in metod zdravljenja (negovalni programi v bolnišnicah), opredelitev meril za financiranje terciarnih storitev, izvajanje zdravstvenih storitev v okviru zdravstvene nege v domovih za ostarele, ureditev sofinanciranja stroškov strokovnega izobraževanja v cenah zdravstvenih storitev in druga financiranja, ki jih z letnim dogovorom določijo Ministrstvo za zdravstvo, Zavod za zdravstveno zavarovanje, zbornice in izvajalci.
Na osnovi javnih razpisov je Ministrstvo za zdravstvo sofinanciralo 44 projektov s področja zdravstvenovzgojnih akcij in gradiv ter 27 predloženih projektov društev, ki delujejo v javnem interesu. Finančno je Ministrstvo za zdravstvo podprlo tisk 24 knjig, priročnikov in revij z zdravstveno vsebino.
V skladu z ustanoviteljskimi pristojnostmi ministrstvo redno spremlja poslovanje zlasti zdravstvenih zavodov na sekundarni in terciarni ravni. Po posebni metodologiji smo še za prvo polletje 1997 spremljali poslovanja bolnišnic, ki jim je Vlada RS zagotovila pod določenimi pogoji namenska sredstva za kritje izgub. Pri spremljanju poslovanja analiziramo polletne periodične podatke zdravstvenih zavodov in podatke po zaključnih računih z vidika gibanja zalog, obveznosti in terjatev. Ministrstvo v okviru svojih pristojnosti daje soglasje k višini sredstev za delovno uspešnost v zdravstvenih zavodih na sekundarni in terciarni ravni.
Poslovanje bolnišnic po zaključnem polletnem obračunu za leto 1997 izkazuje za 2 odstotka manj izgub kot leto poprej in le tri bolnišnice (Klinični center Ljubljana, Šempeter pri Novi Gorici in Murska Sobota) izkazujejo večjo izgubo kot 4,5 odstotka letnega poslovanja. To dokazuje pravilno usmerjenost financiranja, ki pa zahteva standardizacijo slovenskih bolnišnic in izdajo Pravilnika o kategorizaciji. S tem v zvezi je potrebno definirati število dežurnih ekip v posamezni bolnišnici, kar bo opravljeno do konca leta 1997.
V tem letu so potekali seminarji iz katastrofne medicine, ki so obravnavali zdravstveno oskrbo in ravnanje v primeru kemičnih nesreč in infekcijskih bolezni. V sodelovanju Civilno zaščito pripravljamo načrte delovanja zdravstva na letališču, v jedrski elektrarni. Pripravljen je pravilnik o delovanju zdravstva v primeru naravnih in drugih nesreč.
Za izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno v bodoče nameniti več sredstev za investicije v opremo, ki se uporablja v primeru nesreče in se financira iz proračuna v skladu z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Potrebno je urediti predvsem sistem pozivanja (pagerji), nabaviti zaščitna oblačila in opremo za zdravstveno osebje, dopolniti zaloge v zdravstvenih zavodih, ki so namenjene in pripravljene v ta namen, predvideti je potrebno tudi posebnosti delovanja v primeru nesreče z uporabo posebne opreme kot so defibrilatorji.
Ministrstvo je organiziralo dvodnevno izobraževanje za usposabljanje za delo z odvisnimi, pripravilo je predlog širitve mreže centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog, prav tako pa je bil usklajen predlog finančne konstrukcije za delo teh centrov za leto 1997. Opravljen je bil razpis namenskih sredstev za program preprečevanja zasvojenosti z drogami.
V septembru je v Ljubljani potekala konferenca "Odvisnost v Evropi" - 3. evropska metadonska konferenca, ki je bila odprta za javnost. Po konferenci se je začel mesec prizadevanj za preprečevanje vseh vrst odvisnosti.
Na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, ki je izšel decembra 1995 je Ministrstvo za zdravstvo pripravljalo osnutke podzakonskih predpisov v zvezi s prijavo, celjenjem in kemoprofilakso, obveznim zdravljenjem, izolacijo, karanteno, obveznimi zdravstvenimi pregledi, dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratiratizacijo ter načinom prevoza trupel
V ta namen je bil v letu 1997 pripravljen predlog Zakona o kemikalijah, ki je poslan v obravnavo v Državnem zboru. Na podlagi tega predloga sta v pripravi pravilnik o razvrščanju, pakiranju, opremljanju in označevanju snovi, ki lahko ogrozijo življenje ali zdravje ljudi ali lahko škodljivo delujejo na življenjsko okolje in pravilnik o razvrščanju, pakiranju, opremljanju in označevanju pripravkov, ki lahko ogrozijo življenje ali zdravje ljudi ali lahko škodljivo delujejo na življenjsko okolje. Pripravljajo se predpisi o dobri laboratorijski praksi in predpis o zbiranju podatkov o kemikalijah in izgradnja sistema za izmenjavo informacij o kemikalijah, vse izhajajoče iz direktiv EU.
Na podlagi zakona o prometu s strupi je bila izdana Odločba o prepovedi prometa in uporabe strupenih substanc in iz njih izdelanih preparatov, ki se uporabljajo kot fitofarmacevtska sredstva. Tako sta bila omejena promet in uporaba atrazina na vodovarstvenih območjih, kar je v skladu s planom zdravstvenega varstva.
Minister je na podlagi zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno izdal pravilnik o določitvi poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Na tej podlagi je imenoval interdisciplinarno skupino strokovnjakov za verifikacijo poklicnih bolezni zaradi azbesta. V zadnji fazi pa je predpis o prepovedih in omejitvah pri dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov.
Ministrstvo za zdravstvo je sodelovalo v medresorski skupini za verifikacijo prevoda Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, ki je bila ratificirana maja 1997. S tem zakonom je bilo Ministrstvo za zdravstvo določeno za pristojni državni organ za koordinacijo izvajanja konvencije.V rokih, določenih v Konvenciji, je Slovenija izpolnila vse obveznosti.
Delo komisije, ki pripravlja program celovitega spremljanja pesticidov v tleh, površinskih, podtalni in pitni vodi, zraku, pridelkih in v živilih, je zaključeno. Predlog programa, skupaj s finančnimi posledicami njegovega izvajanja, bo posredovan v obravnavo Vladi.
Ministrstvo je nadaljevalo z omejevanjem izdaje dovoljenj in opuščanjem ozonu škodljivih snovi po programu opuščanja ozonu škodljivih snovi v RS v skladu z Montrealskim protokolom in Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča.
Pri nadzoru nad strupi in nevarnimi snovmi je bilo izdanih 5.950 dovoljenj za uvoz in 250 odločb, da snov ni nevarna. Pri uvozu in izvozu mamil in psihotropnih snovi je bilo izdanih 1.400 dovoljenj, za prekurzorje pa 150.
Ministrstvo pripravlja predlog novega zakona o zdravstveni ustreznosti živil in predmetov splošne rabe, na podlagi sedaj veljavnega zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne rabe pa je bil izdan pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode. Pripravljen je predlog pravilnika o mineralnih vodah. Za usklajevanje na Vladi je pripravljen predlog zakona o varstvu pred ionizirnimi in neionizirnimi sevanji.
V ta namen so bili pripravljeni in objavljeni izvršilni predpisi na podlagi omenjenega zakona, ki urejajo posamezna področja v smislu harmonizacije standardov in upoštevanja direktiv Evropske unije. Ti predpisi so: pravilnik o natančnejši opredelitvi in načinu razvrščanja zdravil in medicinskih pripomočkov v skupine, Sklep o določitvi dobrih praks, dopolnjen je bil pravilnik o razvrstitvi vitaminskih in mineralnih izdelkov za peroralno uporabo v zdravila skupine C, odredba o načinu predpisovanja in izdajanja zdravil morfinijevega sulfata in dihidrokodeinijevega tartrata, pravilnik o oglaševanju zdravil in medicinskih pripomočkov, odredba o stroških postopka v zvezi z izdajo dovoljenja za promet z zdravili skupine C in D. Za objavo je pripravljen pravilnik o specializiranih trgovinah, v medresorskem usklajevanju pa je pravilnik o merilih za oblikovanje cen zdravil.
Urad izdaja dovoljenja za promet z zdravili. Na področju zdravil skupine A in B, ki se izdajajo na recept, je bilo izdanih 522 dovoljenj za promet in 29 za klinična testiranja, izdanih je bilo tudi 4.658 uvoznih dovoljenj. Področje zdravil, ki se izdajajo brez recepta, ministrstvo sistemsko ureja še za preteklo obdobje. Vzpostavljena je služba za registracijo zdravil te skupine. V zaključni fazi je pravilnik o verifikaciji pogojev za opravljanje dejavnosti prometa z zdravili, ki bo opredeljeval tudi pogoje uvoza zdravil in medicinskih pripomočkov.
Področje medicinskih pripomočkov je urejeno v smislu prilagajanja regulative, skladno z evropsko, izvajanja in vzpostavljanja transparentnih denarnih razmerij za reguliranje in obvladovanje finančnih izdatkov slovenskih bolnišnic, kar pomeni preprečitev trženja preko tretjih držav.
Pripravljen je tudi predlog zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo in je v fazi usklajevanja na zainteresiranih ministrstvih. Ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženskam in moškim pomaga pri spočetju otroka.
Slovenski predstavniki so se udeležili rednega letnega zasedanja Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije in 47. zasedanja Regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo.
Ministrstvo za zdravstvo je nadaljevalo z aktivnim sodelovanjem v odborih in drugih delovnih telesih Sveta Evrope. Glede na to, da Slovenija še ni ratificirala vseh konvencij in sporazumov Sveta Evrope, ki se dotikajo področja zdravstva, so v dogovoru z Ministrstvom za zunanje zadeve v pripravi predlogi za ratifikacijo. Pač pa je Slovenija med prvimi podpisala Konvencijo o varovanju človekovih pravic in človekovega dostojanstva v zvezi z uporabo biologije in medicine. Velik del določb konvencije je že zakonsko urejenih, v pripravi pa je še nekaj novih predlogov zakonov, ki že upoštevajo določila Konvencije, kar pomeni tudi korake v smeri usklajevanja slovenske zakonodaje z Evropsko unijo.
V procesu pridruževanja Evropski uniji je ministrstvo pripravilo pregled nalog iz svoje pristojnosti glede na zahteve pridružitvenega sporazuma in Bele knjige. Opredelilo je bistvene elemente reforme zdravstvenega varstva, ki jim bo sledilo pri spreminjanju zakonodaje in sprejemanju drugih ukrepov, upoštevaje dolgoročne prioritete slovenske zdravstvene politike, nove zahteve in priporočila mednarodnih finančnih institucij. Sprejeta je bila pobuda za sodelovanje v programih Evropske unije na področju zdravja in socialne politike. V zvezi z usklajevanjem s pravno ureditvijo Evropske unije se je ministrstvo na področjih, ki so v njegovi pristojnosti oz. medresorska, aktivno vključevalo v vse oblike tehnične pomoči državam, pridruženim članicam.
V okviru sodelovanja z NATO je bil pripravljen medicinsko tehnični dogovor za SFOR. Predstavniki ministrstva so sodelovali na učni delavnici NATO v Sloveniji, seminarju o helikopterski evakuaciji, pri delu Joint medical Commeette in pripravah na vajo Cooperative Adventure Exchange.
Slovenija je v letu 1997 pridobila status opazovalke v skupini OECD in v njenem pododboru za dobro laboratorijsko prakso. Sklenjena sta bila dva sporazuma o sodelovanju z mednarodno organizacijo UNITAR/IOMC, na podlagi katerih sta bili pripravljeni ocena stanja na področju nevarnih snovi in vključitev Slovenije v pilotski program kemijske varnosti.
V okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran ministrstvo sodeluje v IV. Komisiji za zdravstvo in socialne zadeve, kjer slovenski predstavniki aktivno sodelujejo v projektnih skupinah za diabetes, skrb za starejše in pri posameznih skupnih projektih.
V pripravi so dvostranski sporazumi o sodelovanju na področju zdravstva in medicinskih ved z Izraelom, Kuvajtom, nekaterimi evropskimi drkžavami in državami, nastalimi na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. V postopku sklepanja so konvencije o socialni varnosti z ZR Nemčijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko in Makedonijo. V proučevanju so možne rešitve za dogovor o ureditvi položaja slovenskih upokojencev s stalnim prebivališčem v državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v prvi vrsti s Federacijo Bosno in Hercegovino.
V teku so vsebinske priprave za izdelavo in utemeljitev predlog sprememb in dopolnite zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija za obdobje 1994 - 1999.
Z delom sta pričeli komisiji, imenovani za področje tehničnih predpisov in standardov prostorov in opreme v javnih zdravstvenih zavodih in za sodelovanje pri strokovni pripravi prostorskega plana RS.
Posebne dejavnosti je Ministrstvo za zdravstvo namenilo tudi uresničevanju zakona za izgradnjo Pediatrične klinike, Zdravstveni svet je sprejel število postelj in okvirno površino nove klinike. S tem so podani pogoji za izdelavo idejnega osnutka za izgradnjo nove Pediatrične klinike.
V poletnih mesecih so bile opravljene akcije vzorčenja kopalnih voda v bazenih, urejenih in neurejenih kopališčih, tudi morskih.
Na podlagi zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov je bilo opravljenih 7.440 pregledov; v 174 primerih so bile izdane ureditvene odločbe, v 213 primerih je bila podana prijava sodniku za prekrške, izrečenih je bilo 23 mandatnih kazni.
Inšpektorji Zdravstvenega inšpektorata RS so pregledali večje število rentgenskih aparatov in v treh primerih izdali odločbo o prepovedi. Opravljeni so bili redni pregledi nad jedrskimi objekti, oddelki nuklearne medicine, uporabniki virov sevanja, rudniki, Postojnsko jamo.
 |
 |
 |
 |
 |
|||