" Če uživaš kokain ali heroin in si zainteresiran za sodelovanje, proti plačilu, v kliničnih raziskavah, telefoniraj v sprejemno pisarno Medicinskega centra Johna Hopkinsa."

" Zdravi otroci, debelejši in suhi, debelih staršev so zelo iskani. Solidno plačilo!"

" Ženske! Če uživate v dobri zabavi, v izredni hrani in v visokih plačah in je vaša želja hkrati prispevati k preventivnim preiskavam proti AIDS - u, telefonirajte! Zaupnost je zajamčena".

To so samo nekateri primeri oglasov, ki jih dnevno srečamo v ameriških časopisih. Zato pomembnost alergij, razvad in spolnih bolezni stalno raste. Farmacevtska podjetja, ki so še pred 20 leti izplačevale simboličen denar za udeležbo v medicinskih poskusih, izplačujejo danes povprečno po 950 dolarjev za sodelovanje v enem poskusu. Izračunano je, da so se v zadnjih treh letih izplačila povečala za več kot 25% in nenehno rastejo. Teoretično so izplačila nagrade za porabljeni čas. Se pa včasih zgodi, da za nekatere, tudi zelo privlačne ponudbe ni interesentov. Tudi ljudje, čeprav nekateri zelo revni, začenjajo vedno bolj ceniti svoje zdravje.

Omenjeni Center Hopkins je izplačal prostovoljcem po 1.500 dolarjev za preizkus novega cepiva proti eni od vrst malarije. Prostovoljci so morali po več ur prenašati vbode komarjev, ki so bili pritrjeni v škatlicah na podlakti prostovoljcev.

Ena od udeleženk eksperimenta z antidepresivnim zdravilom je povedala novinarjem, da 450 dolarjev ni zadosti za 24 urno delo. Vsake pol ure so ji iz žile jemali kri. Najbolj neprijetna je bila v danki nameščena sonda, ki je merila nihanje temperature. Udeleženci teh eksperimentov so se pritoževali zaradi psihične nelagodnosti. Ženske, ki sodelujejo v raziskavah cepiva proti AIDS-u, morajo cela tri leta poročati raziskovalcem, ki zasledujejo rezultate, najbolj intimne podrobnosti svojega spolnega življenja. Za tako izpoved dobijo enkratno po 20 dolarjev.

Večina inštitutov, ki opravljajo preiskave, s prostovoljci podpiše pogodbo, kjer se prostovoljci odrekajo pravici do tožbe za izgubo zdravja. Inštituti se zavežejo, da bodo v primeru komplikacij zagotovili brezplačno zdravljenje.

Ob tem se pojavlja finančni problem, saj so izplačila nad 599 dolarjev prijavljena in obdavčena.

Glede na zakonitost trga so se pričeli poizkusi pojavljati tudi v centralni in v vzhodni Evropi. Ni izključeno, da ne bodo velika farmacevtska podjetja našla tukaj cenejše prostovoljce... Morda pa so jih že našle?

Vir: Gazeta lekarska, štev. 10/97.

• zmogljivost vitalnih organov,
• prejšnje bolezni, familiarna anamneza, alergije, trombembolije, krvavitve,
• medikamentoza terapije,
• komplikacije prejšnje anestezije oziroma medicinskih posegov,
• alkohol, nikotin,
• spremljajoče bolezni.

• vključuje tudi krvni tlak, višino, težo, pregled zobovja,
• točen izvid glede na indikacijo za operacijo oziroma anestezijo.

• hemogram,
• urin,
• krvni sladkor, ALT (GPT), kreatinin

• EKG - 12 odvodov,
• RTG prsnih organov,
• elektroliti,
• transaminaze.

glede na klinične zahteve, npr.: EKG z obremenitvijo, ehokardiografija, spirometrija, karotis Doppler sonografija, itd.

Usmerjene laboratorijske preiskave glede na kliniko

PČ, PTTK, trombociti: pri planirani regionalni anesteziji, motnjah koagulacije, kot kirurška indikacija;

HIV test: za izključitev imunskega deficita, pred posebnimi operativnimi posegi hormonski status: ščitnica, itd.

plinska analiza arterijske krvi: pri zmanjšani kardiopulmonalni rezervi.

Vir: Kärntner Ärzte Zeitung, št. 11/97

To se lahko, a se ne bi smelo zgoditi. Zato koroška zdravniška zbornica opozarja, da je treba mazaško prebadanje obravnavati kot kaznivo dejanje.

Vir: Kärtner Ärzte zeitung, št. 12/97.

Zdravljenje bolečine sloni na treh stebrih: zdravila, fizikalni in psihološki ukrepi. Stopenjska razdelitev zdravljenja bolečine po WHO je osnova medikamentozne terapije. V začetku so to ne-opioidni analgetiki (stopnja I), nato - v primeru neuspeha - blagi opioidni analgetiki, npr. tramadol (stopnja II), in nato v kombinaciji ali v monoterapiji opioidni analgetiki (stopnja III). Dr. Sittl predlaga monoterapijo in menjavo zdravila le pri prehodu v višjo stopnjo. Svetuje uporabo čistih agonistov opioidnih receptorjev, nikakor pa ne preparatov, ki so hkrati agonisti in antagonisti opioidnih receptorjev, npr. nalbufin, pentazocin. Ob terapiji z morfinom je potrebno prafilaktično uvesti tudi laksativ.

Analgetično terapijo je treba individualno prilagoditi. Bolnik z bolečino zaradi karcinoma bo kaj kmalu potreboval močan opioidni analgetik, bolnik z nevropatsko bolečino pa bo najprej potreboval kavzalno terapijo, npr. pri nevroboreliozi, in lokalno zdravljenje, npr. blokado simpatikusa. Ob tem je pomembna tudi dodatna terapija z antidepresivi (amitriptilin) ali antiepileptiki (karbamazepin), saj lahko v veliki meri pomaga olajšati bolečine in tako bolnik potrebuje manjši odmerek analgetika. Poskus z dodatno terapijo naj traja vsaj štiri tedne. Pri metastazah v jetrih svetuje kortikosteroide, pri metastazah v kosteh bifosfonate kot dodatno terapijo.

Vir: Bayerische Ärzteblatt, št. 11/97.

	prejšnji članek	naslednji članek