Delavnico sta v sodelovanju organizirala ILSI Europe (International Life Science Institute) in FAO (Food and Agricultural Organization). ILSI je neprofitna univerzalna fondacija, ki je bila ustanovljena leta 1986 za pospeševanje razumevanja oziroma prenosa znanstvenih raziskav s področja prehrane, varnosti živil, ocene tveganja za zdravje potrošnika in o varstvu okolja v prakso. ILSI pri reševanju problemov s področja prehrane združuje znanstvenike, predstavnike državne uprave in industrije.

Delovanja FAO verjetno ni treba podrobneje predstavljati, gre za največjo samostojno specializirano agencijo v okviru Združenih narodov, ki predvsem strokovno pomaga pri zviševanju nivoja na področju prehrane (izboljšanje prehrane in kakovosti živil ter varnosti hrane) in s tem življenjskega standarda ljudi, pri izboljševanju kmetijske proizvodnje in za splošno izboljšanje življenjskih pogojev na revnem podeželju.

Namen delavnice je bil ugotoviti, kakšno je stanje na področju prehrane v državah udeleženkah (predvsem, kako je oblikovana prehranska politika in koliko je oprta na lastne statistične in znanstvene raziskave v vsaki državi, kako so zastavljeni prihodnji cilji in prehranske smernice držav ter kateri so bistveni odprti problemi na področju prehrane v posamezni državi), nato pa na podlagi novejših raziskovalnih rezultatov spodbuditi prehod od "Nutrient Based Dietary Guidelines" na "Food Based Dietary Guidelines" (dosedanja prehranska priporočila za posamezna hranila v živilih naj bi zamenjala priporočila za uporabo živil, vključenih v prehrano). Predstavljeni so bili tudi moderni načini in možnosti uvajanja smernic prehranske politike v državi.

Srečanje je potekalo v obliki vabljenih predavanj vodilnih znanstvenikov z obravnavanega področja, prispevkov udeležencev in delavnic po skupinah. Za začetek je vsaka država udeleženka predstavila stanje na področju prehrane v svoji državi, nato so bili predstavljeni novejši raziskovalni dosežki s področja prehrane in zdravja, možni načini zbiranja podatkov, ki služijo kot podlaga za ustrezno oblikovanje FBDG, metodologija razvoja FBDG, uporaba komunikacijskih strategij in informacijske podpore pri vpeljevanju FBDG, najprimernejši načini prehranske vzgoje prebivalstva glede na izobrazbeni nivo in kulturo, navodila za pristop k pripravi in izvedbi kurikuluma za področje prehranske vzgoje za osnovno in srednjo šolo ter vloga in uporaba množičnih medijev v prehranski vzgoji.

Ugotovile smo, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi udeleženkami relativno dobro podatkovno obdelano obravnavano področje (predvsem po objavi študije "Prehranske navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja"), največ podatkov nam manjka na področju mikronutrientov.

Strokovno so prehranske smernice že izdelane, zaostaja pa izvajanje v praksi, ker še ni zadostno vzpostavljeno medresorsko sodelovanje.

	prejšnji članek	naslednji članek