Septembra 1997 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izdal navodila za uvedbo poenotene knjige naročanja - čakalne knjige - z namenom, da se za uvedbo sistema naročanja vspodbudi (obveže) vse ambualnte, ki doslej niso naročale pacientov na uro (oz. minuto), in da se olajša naročanje vsem, ki so že doslej vzpostavljali red v svojih ambulantah na tak način.

Ker se s čakalno knjigo nikakor ne želi dodatno obremenjevati ambulantnega dela ampak le poenotiti sistem naročanja, menimo, da ni potrebno dosledno izpolnjevati vseh stolpcev. Podatki zapisanega pacienta morajo biti le dovolj točni, da je možna identifikacija pacienta in obveščanje o ev. prenaročanju. Cilj čakalne knjige torej ni kopičenje nepotrebnega administrativnega dela, ampak preprečitev ponekod še vedno prisotne nesmiselne prakse, po kateri vsi tistega dne naročeni pacienti pridejo ob 8. uri zjutraj.

Ker je prišlo pri uporabi navodil o izpolnjevanju čakalne knjige v praksi do težav, smo se v Zbornici obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se dogovorili, da se v čakalno knjigo vpisujejo naslednji podatki:

1. obvezno: zaporedna številka, datum vpisa, priimek zavarovane osebe, ura pregleda, opomba (če je potrebna)
2. zaželeno: datum rojstva in vsaj začetna črka imena,
3. ni obvezno: naslov pacienta, vrsta pregleda.

Spoštovani člani Zdravniške zbornice!

Po uveljavitvi nove slovenske zdravstvene zakonodaje v letu 1992 je bila tudi zdravnikom in zobozdravnikom (v nadaljevanju: zdravnikom) dana možnost opravljanja zdravniškega poklica na zaseben način. Eden od razlogov, zakaj se za zasebno zdravniško prakso v teh petih letih ni odločilo večje število zdravnikov, zlasti na področju primarnega zdravstvenega varstva, je tudi finančna šibkost zaposlenih zdravnikov in seveda s tem tudi nezmožnost investiranja v prostore zasebne ordinacije ter njeno opremo. Znano je, da je po zakonu dolžnost zagotavljanja sredstev za opravljanje javne zdravstvene službe (investicije) dolžnost podelitelja koncesije, torej Ministrstva za zdravstvo oz. občine. Dosedanja praksa je pokazala, da je teh sredstev zelo malo, še zlasti za opravljanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Opazili smo, da posamezne občine v koncesijski pogodbi, ki jo ponudijo v podpis bodočemu zasebnemu zdravniku, celo izrecno določijo da niso dolžne investirati v prostore ali opremo prejemnika koncesije. V eni od prejšnjih številk Izide smo že podrobneje pisali o koncesijskem razmerju in koncesijskih pogodbah. Posebej bi vas radi opozorili na dolžnost zdravnikov, ki izhajaja iz enotnega besedila koncesijske pogodbe, da, v kolikor ne obstajajo nepremostljive ovire, vzamete v uporabo prostore, v katerih delate kot zaposleni zdravniki. V tem primeru seveda ne boste potrebovali sredstev za gradnjo novih prostorov, ampak le za morebitno dodatno opremo.

Glede na to smo se v Zbornici odločili poiskati druge možnosti in rešitve, ki bi bile za zdravnika, bodočega zasebnika sprejemljive. Dogovorili smo se s Slovensko investicijsko banko za možnosti kreditiranja zdravnikov in sicer v dveh možnih smereh:

1. a)   Najem kratkoročnih kreditov do enega leta, z izhodiščno obrestno mero TOM + 7 %

b)   Najem dolgoročnih kreditov od 1 do 5 let, z izhodiščno obrestno mero TOM + 9,5 %
2. Po sporazumu med vlado ZR Nemčije in vlado R Slovenije je Slovenska investicijska banka pooblaščena za dajanje dolgoročnih kreditov, ki so ugodnejši od siceršnjih komercialnih kreditov. Obrestna mera za ta posojila je TOM + 6 % , višina posojila pa lahko znaša največ 300.000 DEM v tolarski protivrednosti, z rokom vračila do največ 10 let.

Pogoji za najetje tega kredita so:
• prošnja,
• potrdilo o slovenskem državljanstvu,
• kratek življenjepis,
• investicijski program (družbe z omejeno odgovornostjo tudi registracija podjetja z matično številko in zastopnikom ter karton deponiranih dopisov),
• zemljiško-knjižni izpisek,
• ponujeno zavarovanje kredita (hipoteka, finančno poslovanje preko SIB banke, poroštvena izjava bančne ali druge garancije, depozit...).
Kadar gre za nakup opreme, so k vlogi dobrodošli ceniki in predračuni.

Investicijski program oz. projekt mora vsebovati minimalne metodološke kriterije in se predloži v obliki elaborata v obsegu 10 - 15 strani. V sodelovanju z banko bomo prosilcem poskušali zagotoviti ustrezne strokovnjake za pomoč oz. za samo izdelavo teh elaboratov.

Evidentiranje interesentov za najem dolgoročnega kredita, navedenega pod točko 2, bomo opravili v Zdravniški zbornici. Zavedamo se, da bo interesentov za ta kredit zelo veliko, finančne možnosti banke pa so dokaj omejene. Zato interesentom priporočamo, da poskušate biti pri določitvi višine zaprošenega kredita zmerni, da bi lahko omogočili pridobiti vsaj en del sredstev za investicije v zasebno zdravniško prakso čim večjemu številu slovenskih zdravnikov. Vloge oz. prošnje, ki naj vsebujejo vse zgoraj naštevane podatke, razen elaborata, namesto katerega na kratko opišite vsebino vaše investicije, pošljite na Zdravniško zbornico Slovenije, Dalmatinova 10, Ljubljana, s pripisom "kredit". Za tak način smo se v Zbornici odločili zato, da bi čimbolj realno zaznali potrebe zdravnikov po kreditiranju, in da bi v prihodnje na teh podlagah tudi lažje speljali dogovore s potencialnimi novimi kreditorji (drugimi bankami). Vloge bomo pregledali skupaj z banko in vse prosilce nato obvestili o nadaljnjih korakih za pridobitev kredita. Roka za oddajo vlog ni, prispele vloge bomo pregledali enkrat mesečno in jih posredovali banki v nadaljnjo obravnavo in odobritev.

Za vse informacije kredita pod točko 2 sem vam na voljo na tel (061) - 221-300, fax (061) 12-58-646

1. Potrditev zapisnika skupne seje skupščinskega sveta in izvršilnega odbora z dne 13. 11. 1997.
2. Obravnava in določitev predloga Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
3. Obravnava in določitev predloga Pravilnika o skrbstvenem skladu.
4. Obravnava sprememb in dopolnitev Statuta Zdravniške zbornice Slovenije
5. Obravnava in potrditev sklepa razsodišča I. stopnje o odvzemu licence .
6. Razno.

K 1

K 2

K 3

K 4

K 5

 K 6

1. Dr. Šikovec je skupščinski svet seznanil z dejstvom, da iz njegove regije trije člani iz različnih razlogov ne hodijo na seje skupščine oz. se ne udeležujejo sej regijskega odbora. Strokovna služba Zbornice pripravi pregled možnosti, kaj bi v tem primeru lahko storili.
2. Dr. Bitenc je seznanil člane skupščinskega sveta, da bo vodstvo Zbornice v januarju obiskalo slovenske regije.
3. Skupščinski svet je sklenil, da bo naslednja skupna seja skupščinskega sveta in izvršilnega odbora v četrtek, 11. 12. 1997 ob 17. uri, v prostorih Zbornice, Mestni trg 24/II, Ljubljana.

1. Potrditev zapisnika skupne seje skupščinskega sveta in izvršilnega odbora z dne 27. 11. 1997.
2. Obravnava dodatnih predlogov - amandmajev k Pravilniku o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
3. Sprejem stališč Zbornice za pogajanja s partnerji za Splošni dogovor 1998.
4. Razno.

K 1

K 2

"Za sejo skupščine se pripravijo amandmaji k besedilu pravilnika, ki je bil posredovan vsem poslancem skupščine Zbornice. Glede na nekatera še vedno odprta vprašanja v pravilniku, h katerim je imelo pripombe Ministrstvo za zdravstvo, se generalni sekretar poveže z Ministrstvom za zdravstvo in uskladi besedila amandmajev za obravnavo in sprejem na skupščini. Za skupščino se posebej pripravijo vsi amandmaji ter čistopis predloga pravilnika."

K 3

K 4

Zdravniška zbornica Slovenije priznava kot strokovno izpopolnjevanje udeležbo na spodaj navedenih strokovnih srečanjih, in jih bo v smislu 71. člena in 2. točke 85. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/92) ter 6. člena Pravilnika o podeljevanju, podaljševanju in odvzemanju dovoljenja za samostojno opravljanje dela zdravnikov oziroma zobozdravnikov, upoštevala pri podaljševanju licence:

• Tečaj iz otroške nevrologije, oktober 1997 - januar 1998, Ljubljana; velja za vse udeležene zdravnike;
• Tutorial on the use of new techniques in diagnosis malignant lymphomas, 2. - 4. februar 1998, Ljubljana; velja za patologe in hematologe;
• Iz prakse za prakso, 8. - 9. maj 1998, Maribor; velja za zdravnike splošne medicine, zdravnike medicine dela, prometa in športa, interniste;
• Šola o bolezni dojk, 12. - 13. junij 1998, Ljubljana; velja za vse udeležene zdravnike.

	prejšnji članek	naslednji članek