ISIS 1998, št. 2
 

aktualno

Ali čas - ali program

France Cukjati

Vse več je solidnih ambulantnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki paciente naročajo na minuto točno. Čakalnice so vse bolj prazne, pacienti vse bolj zadovoljni. Obenem pa Zavod (ZZZS) skrbno nadzira spoštovanje ordinacijskega časa in lahko krepko sankcionira samoplačniško storitev, opravljeno v rednem ordinacijskem času.

Vsak primer kršitve ordinacijskega časa lahko Zavod kaznuje s 73.029,00 SIT in vsak primer opravljanja samoplačniške storitve v rednem ordinacijskem času s 221.300,00 SIT. (Glej Dogovor 96, 47. člen, 2. in 6. alineja in ustrezne anekse).

Zavod torej odkupuje ordinacijski čas, saj ga v celoti rezervira za opravljanje storitev, ki sodijo v obvezno zdravstveno zavarovanje.

Če so ob doslednem naročanju pacienti lahko zadovoljni, pa ni zadovoljen zdravnik, ki ob izostanku posameznega pacienta izgubi dragoceni čas. Zavod mu namreč plačuje le opravljene točke in le do višine letnega programa. Čas čakanja ambulantne ekipe na naslednjega pacienta ni torej v ničemer plačan.

Zavod odkupuje enkrat ordinacijski čas drugič opravljeni program - kar je pač zanj ugodneje. Z vprašanjem, iz katerih virov naj delodajalec ambulantni ekipi zagotovlja plače za čas izpada programa, si Zavod ne dela skrbi.

9,5 % izgube ordinacijskega časa

Odbor za zasebno dejavnost je oktobra 97 razposlal vprašalnik vsem koncesionarjem, ki dosledno naročajo paciente na uro in storitve obračunavajo v točkah, torej vsem zasebnim zobozdravnikom in specialistom sekundarnega nivoja. Z vprašalnikom smo spremljali naslednje podatke: Tako kot v primeru ankete o najemnih pogojih so tudi tu vsi podatki preverljivi.

Disciplino naročenih pacientov je z vprašalnikom preko celega meseca novembra spremljalo 214 zdravnikov, od tega 164 zobozdravnikov in 50 ostalih zdravnikov (specialistov).

Povprečni "mrtvi tek" ordinacije je trajal v mesecu novembru 12 ur in 10 minut, kar ob enakomerni porazdelitvi dela pomeni izpad programa v višini 9,58 %. Od tega je bil izpad pri zobozdravnikih v povprečju 12 ur in 12 minut oziroma 9,61 % programa, pri specialistih pa 11 ur in 15 minut oziroma 8,99 % programa.

Zbirna tabela: Izguba ordinacijskega časa, ker pacienta ob naročeni uri ni bilo.
 
Število anketnih odgovorov Povprečno število izostalih pacientov Povprečna izguba ordinacijskega časa v urah Povprečna izguba ordinacijskega časa v %
VSI 214 29 12 ur in 10 min 9,58 %
Stomatologi 164 29 12 ur in 12 min 9,61 %
Specialisti 50 31 11 ur in 25 min 8,99 %

Skupaj z odgovorjenim anketnim listom smo prejeli tudi številne obrazložitve, med katerimi so nekateri omenjali, da izgubo časa včasih zmanjša slučajen prihod nenaročenega pacienta. Najpogosteje pa so anketiranci omenjali, da november sodi med tiste mesece, ko so pacienti najbolj disciplinirani, in da je izpad v pomladanskih in poletnih mesecih občutno večji.

S temi podatki smo skušali utemeljiti naše stališče, da je problem še kako aktualen in da se mora v pogajanjih za sklepanje pogodb tudi Zavod končno odločiti, ali bo odkupoval ordinacijski čas ali pa dogovorjeni program storitev. V kolikor se odloči za odkup ordinacijskega časa, morajo biti letno načrtovana sredstva dodeljena ekipi brez ozira na opravljene storitve, če je bil spoštovan ordinacijski čas (upoštevajoč vse odsotnosti zaradi dopustov in drugih pravic po kolektivni pogodbi). V kolikor pa se Zavod odloči za odkup programa, se ne bo mogel več tako drastično vtikati v izvajalčevo notranjo organiziranost, kamor sodi tudi uporaba ordinacijskega časa.

Kako do rešitve

Ena od rešitev zastavljenega problema bi bila, da se vrnemo na sistem naročanja vseh pacientov ob 7. uri zjutraj. Čakalnica bo zjutraj sicer nabito polna, nekateri bodo morali čakati vse do enih popoldne, a zagotovo se bomo izognili "mrtvemu teku" ordinacijskega časa.

To bi seveda bila za paciente najslabša rešitev, zato Zbornica temu nasprotuje in podpira naročanje na minuto.

Druga možnost obstoja v tem, da Zavod odkupi ordinacijski čas in ne program. Ko pa je Zbornica, ki seveda ne podpira take rešitve, na sestanku partnerjev za pripravo Dogovora 98 dne 28. 11. 1997 omenila tako možnost rešitve, je generalni direktor Zavoda to varianto kategorično zavrnil.

Ostala je torej le še tretja varianta, na katero pristaja tako Zbornica kot tudi Zavod, to je odkup dogovorjenega programa. Ob tem pa se nujno pojavi vprašanje, kako in do kake mere se sme Zavod vtikati v ordinacijski čas izvajalcev in kaj v tem času izvajalci počno.

Za postavitev mreže javne zdravstvene službe, geografski razpored izvajalcev, njihov ordinacijski čas in druga vprašanja organiziranosti javne zdravstvene službe je po našem mnenju odgovorna država, to je ustanovitelj oziroma tisti, ki podeljuje koncesije. Če na primer občina celo obrtnikom določa obratovalni čas je toliko bolj odgovorna ne le za mrežo izvajalcev osnovne zdravstvene službe v občini ampak tudi za njihovo dostopnost oziroma njihov ordinacijski čas. Prisotnost na delovnem mestu pa po našem mnenju sme nadzirati (in sankcionira) delodajalec in ne kupec programa.

Zavod je zavarovanim osebam res dolžan zagotavljati možnost uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Vendar ne tako, da se vmešava v izvajalčevo notranjo organiziranost dela, ampak tako, da financira mrežo javne zdravstvene službe, ki jo določa država.

Zavod ima nadalje zakonsko pravico, da pri izvajalcih nadzira uresničevanje pravic zavarovancev in da s svoje strani doprinese k uresničitvi osnovne politične usmeritve, ki se po našem mnenju glasi: primerna in čimbolj enaka dostopnost do dogovorjenih storitev javne zdravstvene službe. Bili bi pristranski, če ne bi priznali, da v kategorijo dostopnosti sodi tudi urnik dela. Problem je torej večplasten in zahteva resnična dogovarjanja pravih "partnerjev".

Teza, ki upošteva vse te okoliščine in bi bila za izvajalce še sprejemljiva ter hkrati omogoča Zavodu nek nadzor ordinacijskega časa, bi se glasila:

"V ordinacijskem času, za katerega se izvajalci dogovorijo v pogodbah z Zavodom, mora biti zavarovanim osebam dostopna zdravstvena služba; v tem času morajo imeti zavarovane osebe možnost uresničevati svoje pravice do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja."

Če torej samoplačniška storitev, opravljena v rednem ordinacijskem času, te dostopnosti oziroma teh pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanje ni motila, ne more biti predmet nadzora ali celo sankcioniranja.

Korak naprej

Pri odpiranju navedene problematike v času zadnjih pogajanj za Dogovor 98 je Zbornica izhajala iz dosedanjih izkušenj, po katerih Zavod sam opravi nadzor, oceni kršitev in zaračuna mandatno kazen. Izvajalec ima sicer pravico pritožbe na zapisnik, vendar o njegovi pritožbi odloča isti (ZZZS), zoper katerega se je izvajalec pritožil. "Kadija te tuži - kadija te sudi". Kazenske določbe (členi 45. - 48. splošnega dogovora 96), ki dajejo eni pogodbeni strani vsa pooblastila za zaračunavanje nenavadno visokih mandatnih kazni, so nerazumljiv unikum v evropski praksi pogodbenih odnosov izvajalcev z zavarovalnicami. Soglašanje izvajalcev s takimi določbami pa smo zastopniki zdravnikov označili za odkrit "mazohizem".

Zato je Zbornica predlagala, da se poglavje kazenskih določb oblikuje na naslednjih načelih:

  1. Opredeliti je treba ne le možne kršitve izvajalcev ampak tudi možne kršitve Zavoda.
  2. Predmet nadzora, ki ga izvaja Zavod, je lahko le spoštovanje dogovora, uresničevanje pravic zavarovancev in izpolnjevanje dogovorjenega programa ter zaračunavanje storitev Zavodu.
  3. V kolikor je bil prekršek storjen iz malomarnosti, sme biti višina kazni enaka škodi, ki je bila povzročena s prekrškom. V kolikor pa se kljub opozorilom ponavlja namerno kršenje pravic zavarovancev ali nepravilno zaračunavanje storitev s ciljem pridobitništva, pa Zavod lahko prekine pogodbo z izvajalcem.
  4. Pritožbe naj rešuje tričlanska komisija, v kateri so po en predstavnik Ministrstva, Zavoda in izvajalca. V kolikor tudi ta komisija ne pride do soglasne rešitve, potem naj spor rešuje pristojno sodišče.
Pričakovati je bilo, da bodo taka stališča podprli tudi drugi izvajalci, ne pa tudi Zavod. Vendar letošnja pogajanja za Dogovor 98 lahko označimo za nekoliko bolj plodna, saj se je pri posameznih sogovornikih lahko začutilo več razumevanja tudi za druga stališča in druge argumente. Decembrsko usklajevanje je tako porodilo nove "kazenske določbe", za katere je značilno naslednje:
  1. Predmet nadzora, ki ga izvaja ZZZS, je spoštovanje Dogovora, uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izpolnjevanje v pogodbi dogovorjenega programa ter obračunavanje storitev.
  2. Kazenske določbe so modificirane tako, da so nekatere črtane, nekatere dodane, nekatere pa spremenjene. Lahko jih označimo za bolj življenjske in bolj sprejemljive. Prej se je na primer štelo za kršitev pogodbene obveznosti, če izvajalec "med ordinacijskim časom, dogovorjenim s pogodbo, opravlja storitve za samoplačnike", sedaj pa, če "v ordinacijskem času, dogovorjenim s pogodbo, za samoplačnika opravlja storitve, ki so predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja in do katerih je zavarovana oseba pri tem izvajalcu upravičena". Po novem boste lahko v rednem ordinacijskem času pacientu zaračunali vse storitve, ki niso predmet obveznega zdravstvenega zavarovanja (kot na primer zdravniška potrdila in spričevala, čiščenje zobnega kamna, ip), pa tudi vse druge storitve, ki sodijo v domeno osebnega izbranega zdravnika, pa se pacient ni opredelil za vas.
  3. Kršitve pogodbene obveznosti so razdeljene v dve kategoriji: mandatna kazen za "navadno" kršitev znaša 40.000,00 SIT, mandatna kazen za kršitev, ki ji je botrovalo pridobitnišvo (goljufija), pa 200.000,00 SIT.
  4. Tudi Zavod krši pogodbeno obveznost, če na primer ne plača opravljenega dela po cenah in v rokih, dogovorjenih s pogodbo, ali če pri opravljanju nadzora prekorači pooblastila, ki mu jih daje zakon in na zakonu temelječi predpisi. Mandatna kazen je 200.000,00 SIT za vsak primer jasne kršitve.
  5. Predlog Zbornice, naj bi izvajalčevo pritožbo reševala tričlanska komisija, v kateri bi bili po en predstavnik Ministrstva, Zavoda in izvajalca, ni bil sprejet. Je pa sprejeta določba, da v kolikor se na končni zapisnik Zavoda izvajalec pritoži na sodišče, se izvršitev mandatne kazni zadrži do končne odločitve sodišča.
Kar zadeva kazenske določbe in izvajalčevo suverenost glede razpolaganja z ordinacijskim časom, je bil torej v pogajanjih za Dogovor 98 storjen (pa čeprav majhen) korak naprej.



 
prejšnji članek
naslednji članek
  
X

OPOZORILO : Pregledujete staro stran IBMI

Vsebine na strani so zastarele in se ne posodabljajo več. Stara stran zajema določene članke in vsebine, ki pa morajo biti še vedno dostopne.

Za nove, posodobljene vsebine se obrnite na http://ibmi.mf.uni-lj.si/