Iz slovenske zdravniške tradicije - splošni zdravnik - kirurg na terenu

Praktikus je na terenu opravljal nekatere nujne posege, zato je imel pri sebi veliko prijemalk, peanov in različnih sond (tudi uroloških). Za oskrbo neglobokih ran je uporabljal Michelove sponke. Catgut, niti iz mačjega črevesa je uporabljal za šivanje globljih ran. Ukvarjal se je tudi z nekaterimi ginekološkimi posegi, saj je poleg različnih ginekoloških sond in prijemalk v zgornjem delu torbe videti tudi dva preprosta vaginalna spekula.

V kirurški torbi manjka nekaj nujno potrebnih predmetov, kot so šivalnik, kirurške igle, skalpeli, pincete in škarje. Prav tako je moral imeti zdravnik tudi brizge za dajanje zdravil in lokalno anestezijo ter povoje za obvezovanje ran. V torbi tudi ni videti instrumentov za ruvanje zob; s slednjim se je splošni zdravnik še pred pol stoletja vedno znova srečeval.

Torba je iz zapuščine tržiškega zdravnika dr. Otta Hawline, ljubeznivo jo je poklonila njegova vnukinja Ana Klemenc, zaposlena na Kliniki za ginekologijo in porodništvo. Za strokovni razgovor o naslovnici se zahvaljujem prof. dr. Ivanu Kalinšku.

Autorica besedila in izbor predmetov: asist. mag. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.
Avtor fotografije: Dragan Arrigler

	prejšnji članek	naslednji članek