Prenovljena Biomedicina Slovenica

Biomedicina Slovenica je bila v začetku sedemdesetih let 20. stoletja ena naših prvih z računalnikom pripravljenih podatkovnih zbirk, in ko je v devetdesetih letih odločneje nastopil internet, je šla v korak z njim tudi spletna različica BS. Še dvajset let kasneje je pred nami prenovljen spletni vmesnik Biomedicinae Slovenicae.
          Od prejšnjega se razlikuje predvsem po tem, da izkorišča nanoprocesorsko moč v polni meri in tako iskanja niso več omejena samo na prečesavanje indeksov, ampak se že osnovno iskanje zapelje po celi zbirki. Ni treba več izbirati, po katerem podatkovnem polju bomo iskali, npr. po naslovu ali po deskriptorjih, ampak, kot smo danes navajeni Googlu in podobnih iskalnikih, samo napišemo iskani iskani pojem in že dobimo ustrezne zadetke. V nasprotju z Googlom pa se iskani niz znakov, tudi če je skrit v kaki drugi, daljši besedi, ne bo izmuznil.
          Poleg tega sta, za bolj analitične poizvedbe, na razpolago še besedno iskanje, ki prikaže seznam vseh besed, ki vsebujejo iskano, s pogostnostmi, da se znajdemo med različicami posameznega izraza. Na primer, če pri besednem iskanju iščemo niz angioten dobimo odgovor na vprašanje, ali se je domači angiotenzin že prijel ali je še vedno bolj v rabi angiotensin, pa tudi da pogosto nastopa v zvezi renin-angiotenzin-aldosteron. Z iskanjem po besednih parih si pomagamo, kadar nismo prepričani, ali se kolega s sestavljenim priiimkom prav piše z vezajem ali brez, tudi če smo si zapomnili samo del priimka, s poizvedbo * anatomija pa npr. izvemo, da imamo kar 17 anatomij: angiografsko, artroskopsko, ekstrahepatično, funkcionalno, kirurško, kirurško-ortopedsko, klinično, mikrokirurško, mikroskopsko, normalno, opisno, radiološko, rentgensko, specialno, splošno, ultrazvočno in uporabno anatomijo.
          Iskalniki so po novem podprti tudi z osmimi kazali: avtorskim, kazaloma izvirnih in prevedenih naslovov, kazali deskriptorjev, vsebinskih oznak, revij, tipa publikacij po COBISS-u ter držav. Tako lahko med drugim vidimo, da naši avtorji poleg seveda doma, kjer izide tri četrtine vsega, največ objavljajo (padajoče po frekvenci) še v: ZDA, Veliki Britaniji, Hrvaški, Nemčiji, Nizozemski, Italiji, Avstriji, Švici, Franciji in na Češkem.
          Da bi bila Biomedicina Slovenica dostopna tudi tistim, ki slovensko ne znajo, ali pa vsaj ne preveč dobro, ima iskalnik po novem poleg slovenske še angleško različico.

Biomedicina Slovenica

Na kratko o IBMI

Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI), prej Inštitut za biomedicinsko informatiko (torej tudi IBMI), je Medicinska fakulteta ustanovila leta 1973 kot izraz potrebe po izvajanju in usklajevanju del, vezanih na analizo podatkov in posredovanje informacij. Program dela in razvoja se je skozi čas prilagajal predvsem spremembam pri financiranju in tehnološkemu napredku, vendar so temeljne smernice ostale enake: inštitut se predvsem posveča dejavnostim, ki so pomembne za raziskovalno delo v medicini. Te pa lahko razdelimo na:

Kontakt

Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija

tel: (01) 543-77-70
fax: (01) 543-77-71
email: ibmi (at) mf.uni-lj.si